FinD - Novice - Poziv ZZZS politiki, naj omogoči porabo viška sredstev za zdravstvene storitve
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

12.7.2018

Poziv ZZZS politiki, naj omogoči porabo viška sredstev za zdravstvene storitve

Ljubljana, 11. julija (STA) - Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pozval predsednika DZ Mateja Tonina in predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja, naj se takoj spremeni odlok o okviru za pripravo proračuna sektorja država. S spremembo bi lahko ZZZS porabil sredstva, kolikor jih bo letos več kanilo v zdravstveno blagajno.

Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da se uresničujejo napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), da bodo prihodki ZZZS letos višji, kot so jih načrtovali s finančnim načrtom. Če se bo trenutni trend nadaljeval, bo ZZZS letos razpolagal s 35 milijoni evrov več, kot so pričakovali.

A da bi lahko porabili ta sredstva, morajo spremeniti odlok DZ, ki določa najvišji možni obseg izdatkov zdravstvene blagajne v letošnjem letu. Tako je upravni odbor in tudi skupščina že pozvala vlado, naj čim prej pošlje zahtevo za spremembo odloka, a prejeli odgovor, da bo ministrstvo o tem razmislilo po polletnem poročilu o poslovanju ZZZS in septembrski novi napovedi Umarja, je pojasnila predsednica upravnega odbora ZZZS Tatjana Čerin.

Čerinova in Sušelj sta opozorila, da to onemogoča smotrno koriščenje sredstev v korist bolnikov in za krajšanje čakalnih vrst. Kot je dejal Sušelj, bi za celotno odpravo čakalnih vrst po oceni ZZZS potrebovali nekaj več kot 100 milijonov evrov, pri čemer bi torej 35 milijonov predstavljajo tretjino tega zneska in bi pomembno prispevalo k skrajševanju vrst, kjer je problem najbolj pereč.

"Na žalost smo v situaciji, ko imamo denar, a ga ne moremo porabiti. Pri tem pa bodo najkrajšo potegnili bolniki," je opozoril in dodal, da bo upravni odbor ZZZS polletno poročilo o poslovanju obravnaval 8. avgusta, nove napovedi Umarja pa je pričakovati konec septembra. Zato se lahko zgodi, da teh dodatnih 35 milijonov evrov, kolikor se jih bo steklo v zdravstveno blagajno, letos sploh ne bo prišlo v zdravstveni sistem, torej do bolnikov in zavarovancev, ki vplačujejo premije.

"Interes politike, vlade in DZ bi moral biti, da ta sredstva, ki obstajajo, namenijo za to, za kar so zbrana," je poudarila Čerinova in napovedala, da bodo poskušali malo lobirati pri novih poslanskih skupinah, da bi do tega prišlo.

Čerinova in Sušelj sta tudi opozorila na nekatere nujne ukrepe, ki čakajo zdravstvene politike v prihodnje. Kot je opozorila Čerinova, je treba posodobiti mrežo zdravstvenih izvajalcev, saj je stara 50 let in tako zastarela, neoptimalna ter zahteva prilagoditve. Ne glede na to, da naj bi pripravljali dve analizi mreže, pa rezultatov še niso dobili.

Izpostavila je tudi poročilo OECD, v katerem priporočajo Sloveniji, naj se z zdravstvenimi prispevki razbremeni delovno aktivno populacijo. Kot je dodala, je treba narediti korak naprej v poenotenju in pravičnejši obremenitvi zavarovancev in poenotenju višine prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Po njenem mnenju mora tudi država iz proračuna več prispevati za zdravstvo. Sušelj je dodal, da primerljive države iz proračuna namenjajo 11,8 odstotka za zdravstvo. Čerinova meni, da bi morali za zdravstvo nameniti tudi del denarja, zbranega s trošarinami na alkohol in tobak, nova zakonodaja pa bi morala dati večja pooblastila ZZZS v smislu vodenja politike standardov in normativov ter oblikovanja in nadzora cen zdravstvenih storitev.

Sušelj pa je opozoril, da se mora politika nujno odzvati na vse večji problem bolniških odsotnosti. Medtem ko je ZZZS še leta 2014 za nadomestila za bolniško odsotnost namenil 252,5 milijona evrov, jih bo letos 113 milijonov evrov več. Skupščina ZZZS je sprejela vrsto ukrepov, kako zamejiti odhodke za bolniške, a večjih učinkov si po Sušljevih navedbah ni obetati brez sistemskih rešitev. Po njegovem mnenju bo za zdravstvo treba zagotoviti dodatne vire.

"Pred bodočo koalicijo je vse prej kot lahka situacija. Ne bi pa želeli, da bi se zadeve reševale parcialno, gasilsko, pač pa čim bolj celovito," je dejal prvi mož zdravstvene blagajne.

V predlogu koalicijske pogodbe LMŠ, ki je v zadnjih dneh prišel v javnost, Sušelj pozdravlja pobudo za povečanje sredstev za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, a je po njegovem mnenju to treba bolj jasno opredeliti in ta sredstva tudi zagotoviti.

V predlogu koalicijske pogodbe ne razbere niti, kakšna bo usoda dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upa, da se bodo pod novo vlado nadaljevale aktivnosti za izboljšanje učinkovitosti delovanja bolnišnic v sanaciji, saj ne bi bilo dobro ustaviti delo sanacijskega odbora.

Čerinova pa je opozorila na negotovost tega, kar je danes zapisano v predlogu koalicijske pogodbe, saj da se to lahko jutri že popolnoma spremeni. Ima pa včasih občutek, da "se preveč obljublja, pa je potem izplen relativno majhen". Po njenem mnenju bi bilo bolje začeti z manjšimi obljubami, pa potem narediti več.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar