FinD - Novice - Tveganja v bančnem sektorju ostajajo razmeroma nizka
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

5.7.2018

Tveganja v bančnem sektorju ostajajo razmeroma nizka

Ljubljana, 05. julija (STA) - Raven tveganj v bančnem sistemu ostaja razmeroma nizka, bančni sistem pa je občutno bolj odporen na morebitne nove šoke kot v času pred zadnjo krizo, je glavno sporočilo najnovejšega poročila o finančni stabilnosti Banke Slovenije. Opozarja pa poročilo na dohodkovno tveganje in morebitna tveganja na področju potrošniških posojil.

Raven tveganj v bančnem sistemu je tako bistveno nižja kot pred leti, sistem pa je bolj odporen na ciklična tveganja, recimo na nepremičninskem trgu, je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila poudaril Primož Dolenc, ki začasno vodi Banko Slovenije.

Banke so tako na primer manj izpostavljene do gradbeništva, bančni komitenti, predvsem med podjetji, so občutno manj zadolženi.

V drugem letošnjem četrtletju se je tako nekoliko povečalo le tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, še dodatno se je zmanjšalo kreditno tveganje, ostala tveganja ostajajo bolj ali manj enaka.

Direktor oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko pri Banki Slovenije Tomaž Košak je tako zatrdil, da dogajanje na nepremičninskem trgu ob lanski najvišji rasti cen stanovanjskih nepremičnin po izbruhu krize in visokem število transakcij ter povečanju investicij v novogradnje kljub le zmerni rasti stanovanjskih posojil terja podrobno spremljanje glede morebitne rasti tveganj, saj bo pritisk na rast cen počasi začel popuščati. V primeru izrazitega cenovnega obrata bi se tako tveganja za bančni sistem sicer povečala, a je sistem bistveno bolj robusten kot pred krizo.

Med glavnimi tveganji je Dolenc v trenutnih razmerah nizkih obrestnih mer izpostavil dohodkovno. Trenutno so banke še vedno visoko dobičkonosne, a ta dobičkonosnost ni dolgoročno utemeljena, saj je bila v preteklih letih pomembno povezana z obsežnimi sprostitvami rezervacij in oslabitev, zdaj pa se to obdobje za banke počasi končuje.

V Banki Sloveniji so naredili analizo, ki je pokazala, da bi bil dobiček bank lani ob upoštevanju dolgoročnega povprečja stroškov oslabitev in rezervacij v bruto dohodku bank namesto 443 milijonov evrov le 109 milijonov evrov, donosnost na kapital pa namesto 9,6 odstotka le 2,4 odstotka.

Košak je v tej luči izpostavil, da je stabilnost posojilne rasti, zlasti do podjetij, tisti ključni dejavnik, ki bo bankam zagotavljal ohranjanje dolgoročne dobičkonosnosti. Banke bodo morale tako po Dolenčevih besedah prilagoditi svoje poslovne modele, da bodo lahko na dolgi rok dobičkonosne.

Kreditno tveganje je sicer ob dobri finančni kondiciji gospodinjstev in vse boljši finančni sliki podjetij, ki so v krizi možno zmanjšala zadolženost ter povečala lastniško financiranje, ter ob uspešnem zniževanju slabih posojil (deleža teh je upadel na 5,4 odstotka ob koncu prvega četrtletja) razmeroma majhno. Podjetja, ki so bila med glavnimi razlogi za rast slabih posojil v krizi, tako ne predstavljajo več pomembnejše grožnje finančni stabilnosti, je poudaril Košak.

A zaradi dohodkovnega tveganja banke poudarjeno iščejo nove načine kreditiranja. Prav v tem se skriva drugo tveganje, na katerega so opozorili v Banki Slovenije. Banke se tako v zadnjem času agresivno osredotočajo na potrošniška posojila za relativno visoke zneske in dolgo ročnost ter za nizke obresti. Izpostavljenost bank na tem segmentu, predvsem ko gre za ročnosti nad 10 let in posojila brez zavarovanj po enostavnem postopku odobritve, se hitro povečuje od sredine leta 2016.

Delež teh posojil je sicer glede na celotno kreditno izpostavljenost banke še vedno nizek, a ob nadaljnjem povečevanju njihovega obsega bi se sistemska tveganja lahko povečala, zato morajo banke ta gibanja skrbno spremljati in upravljati s potencialnimi nevarnostmi, so poudarili v Banki Slovenije.

Dolenc je rekel, da nadzornik banke o tem sproti opozarja, te pa tudi sproti prilagajajo svojo politiko. Prav zato Košak ni želel izpostavljati nobenih posebnih bank ali skupin bank na trgu, kjer so ta tveganja povečana.

Dolenc je banke pozval tudi, naj kljub stabilni rasti vlog nebančnega sektorja, zapadlosti nekaterih naložb v vrednostne papirje in visokem deležu likvidnih sredstev v bilancah bank, ki presega 30 odstotkov, ne znižujejo posojilnih standardov. Omenjena gibanja namreč ustvarjajo pritisk na zniževanje standardov.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar