FinD - Novice - Agencija za energijo: Konkurenčnost slovenskega energetskega trga se povečuje
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

3.7.2018

Agencija za energijo: Konkurenčnost slovenskega energetskega trga se povečuje

Ljubljana, 03. julija (STA) - Povečana gospodarska rast je lani vplivala na večjo rabo tako električne energije kot zemeljskega plina. Na trgu z električno energijo se je lani povečala konkurenčnost maloprodajnih trgov ter izboljšala likvidnost veleprodajnih trgov, kaže poročilo Agencije za energijo za 2017.

Z domačimi viri proizvodnje, ki so v slovenski elektroenergetski sistem oddali 12.001 gigavatnih ur električne energije, smo pokrili 82,9 odstotka porabe električne energije. Uvozna odvisnost oskrbe je tako znašala 17,1 odstotka in je bila druga najvišja v zadnjih osmih letih. Skupna poraba je bila glede na leto 2016 večja za 2,7 odstotka.

Glede na vrsto proizvodnje je bilo po 30 odstotkov električne energije proizvedene iz obnovljivih virov in v elektrarnah na fosilna goriva, 40 odstotkov pa v jedrski elektrarni. Na maloprodajnem trgu je bilo dejavnih 21 dobaviteljev. Maloprodajna cena električne energije za gospodinjstva se je znižala za vse porabniške skupine, znižala se je tudi končna cena za značilne poslovne odjemalce.

Kar 57 odstotkov odjemalcev na distribucijskem sistemu je bilo konec leta že opremljenih s pametnimi merilnimi napravami, povečal se je tudi obseg projektov razvoja naprednih omrežij. Digitalizacija in informatizacija upravljanja z energijo in odprti trgi čedalje bolj vključujejo končnega odjemalca, saj mu omogočajo sodelovanje pri aktivnem ravnanju z energijo, tako pri proizvodnji električne energije kot tudi v procesu prilagajanja odjema, ugotavlja agencija.

Povečujeta se tudi konkurenčnost in učinkovitost trga z zemeljskim plinom. Poraba plina se je povečala že tretje leto zapored in je znašala slabih 900 milijonov standardnih kubičnih metrov oziroma 9677 gigavatnih ur energije.

Odjem negospodinjskih odjemalcev se je glede na leto 2016 povečal za 4,4 odstotka. Največ zemeljskega plina, in sicer 75 odstotkov, je bilo uvoženega iz Avstrije. Dejavnih je bilo 28 dobaviteljev, od tega šest novih, kar 62 odstotkov zemeljskega plina pa je bilo kupljenega na podlagi kratkoročnih pogodb.

Oskrbo s toploto je lani zagotavljalo 55 distributerjev toplote v 64 občinah. Skoraj 87 odstotkov toplote za oskrbo distribucijskih sistemov je bilo proizvedene v procesih soproizvodnje električne energije in toplote. Cena toplote je bila za gospodinjske odjemalce v povprečju višja za 4,6 odstotka, poraba toplote iz distribucijskih sistemov pa se je glede na leto prej povečala za 2,3 odstotka. Število odjemalcev se je povečalo za 5,4 odstotka.

Na področju učinkovite rabe energije so dobavitelji energentov končnim odjemalcem, ki so zavezani k izvedbi ukrepov za doseganje prihrankov energije, lani dosegli skupno 580,1 gigavatne ure prihranka energije in s tem za 187 odstotkov presegli obvezni prihranek. Dobrih 64 odstotkov vseh prihrankov je bilo doseženih z dodajanjem aditivom pogonskemu gorivu, nekaj manj kot 18 odstotkov pa z uvajanjem sistemov upravljanja z energijo.

V letu 2017 je agencija izvedla dva javna poziva k prijavi projektov za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov ter v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom; nanju je bilo skupaj prijavljenih 507 projektov proizvodnih naprav s skupno nazivno močjo 318,5 megavatne ure, med njimi pa prevladujejo projekti vetrnih elektrarn. Ob koncu leta so v podporni shemi med proizvodnimi napravami s 85 odstotki prevladovale sončne elektrarne.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar