FinD - Novice - Kjer so ljudje, so tudi divja odlagališča odpadkov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

3.7.2018

Kjer so ljudje, so tudi divja odlagališča odpadkov

Ljubljana, 03. julija (STA) - Divja odlagališča odpadkov v Sloveniji ostajajo težava, v obstoječem registru divjih odlagališč jih je kot neočiščenih označenih prek 8400. Raztresena so po vsej Sloveniji. Kjer so ljudje, so tudi odpadki in divja odlagališča, je ponazoril Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. Društvo želi letos "še zadnjič" očistiti Slovenijo.

Društvo Ekologi brez meja s partnerji letos pripravlja akcijo Očistimo Slovenijo 2018, in sicer s pozivom "Še zadnjič." 15. septembra naj bi namreč še zadnjič očistili Slovenijo, nato pa bomo morali kot družba vse moči usmerjati v preprečevanje nastajanja odpadkov in posledično tudi smetenja, je opozorila Urša Zgojznik iz društva.

Podatki iz obstoječega registra divjih odlagališč kažejo, da je neočiščenih odlagališč v Sloveniji več kot 8400. Gre sicer večinoma za več let stare podatke, eden od ciljev letošnjega projekta Očistimo Slovenijo pa je tudi osvežitev registra.

V zadnjih mesecih so temeljito preverili podatke v občinah Domžale, Novo mesto, Ribnica in Trzin. Pri tem so podatki spodbudni - v Domžalah je denimo očiščenih 74 odstotkov vseh prej evidentiranih divjih odlagališč, nova najdba je le ena. V Novem mestu so očistili 88 odstotkov odlagališč, novih niso našli. V Ribnici so jih očistili 55 odstotkov, naši pa 13, v Trzinu, kjer prav tako ni novih divjih odlagališč, pa jih je očiščenih 78 odstotkov, so pred kratkim zapisali pri Ekologih brez meja.

Vseeno divja odlagališča ostajajo težava, so se strinjali govorci na današnjem strokovnem posvetu v Ljubljani. Ravnanje z odpadki se v Sloveniji izboljšuje, ljudje imajo tudi več možnosti, kam in kako pravilno odložiti svoje odpadke, a dejstvo je, da se je z gospodarsko rastjo vrnila tudi rast količine nastalih odpadkov, je opozoril Kranjc.

Največjo težavo predstavljajo v naravi odloženi gradbeni odpadki. Ti po nekaterih ocenah predstavljajo več kot 60 odstotkov vseh odpadkov na črnih odlagališčih. Sledijo kosovni in komunalni odpadki.

Med ključnimi težavami je Kranjc izpostavil tudi dejstvo, da še vedno nimamo celovitega pregleda nad vsemi obstoječimi odlagališči. Če ne poznamo stanja, z odlagališči ne moremo učinkovito upravljati, je opozoril. Pri nadzoru stanja bi sicer morali po njegovi oceni sodelovati vsi, ki so redno na terenu - na primer planinci, gozdarji, ribiči, lovci in drugi. Težava je tudi še vedno premajhna informiranost in osveščenost ljudi.

Nad divjimi odlagališči po vsej državi bdi okoli 150 inšpektorjev - 57 jih ima inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in naravo, okoli 90 jih deluje na lokalni ravni, je povedal predsednik Društva mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije Cvetko Staniša. Ti inšpektorji morajo bdeti nad dvema milijonoma prebivalcev ter velikim številom pravnih oseb. "Sam poostreni inšpekcijski nadzor problema ne bo rešil," je poudaril Staniša.

Državna inšpekcija je sicer v obdobju od 2015 do 2018 prejela 748 prijav, od tega največ iz Ljubljane in Maribora, je povedala Nevenka Žvokelj z inšpekcije. Največja težava je sicer že stara, to je ugotavljanje, kdo je odlagal oziroma odložil določene odpadke, v preteklosti pa so zavezanci po izdaji odločbe odpadke večinoma dejansko odstranili.

Staniša se je med drugim zavzel za spremembo zakonodaje, ki bi inšpektorjem omogočila uporabo nove tehnologije, na primer video posnetkov, pri ugotavljanju kršiteljev. Smiselno pa bi bilo tudi v novem zakonu o varstvu okolja enotno določiti sankcije za enako kršitev nezakonitega odlaganja po vseh občinah. Ob tem je govornik poudaril še, da se pogosto pojavljajo težave z izterljivostjo sankcij, na primer izrečenih za krajo snovi z ekoloških otokov ali nepooblaščeno zbiranje sekundarnih surovin.

Posameznike, ki odmetavajo ali odlagajo smeti, preganja tudi policija. A žal v luči pomanjkanja policistov za okoljske prekrške pogosto zmanjka časa, je povedal Benjamin Franca z Generalne policijske uprave. Prioriteto sicer policija daje najhujšim premorom, ki jih je razmeroma malo. Je pa Franca opozoril na velika siva polja na področju ekološke kriminalitete, skromen je tudi uspeh pri odkrivanju storilcev.

V pripravi novega zakona o varstvu okolja so se na ministrstvu za okolje in prostor posebej posvetili problematiki sanacije starih bremen in podzemnih jam, je povedala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte. Na ministrstvu želijo med drugim posebno namensko postavko, na kateri bi bila na voljo sredstva za to sanacijo.

Opozorila je tudi na velike razlike med občinami, ko gre za cene odlaganja gradbenih odpadkov, denimo azbestnih kritin. "Dobivamo veliko dopisov s strani občanov, da je ceneje zamenjati kritino kot to kasneje odložiti," je ponazorila govornica. Tako je treba razmisliti, da bi država sofinancirala ali se z občinami dogovorila za nižje cene odlaganja tovrstnih odpadkov, je še menila.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar