FinD - Novice - Za efektivno delo dobre tri četrtine delovnega časa
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

2.7.2018

Za efektivno delo dobre tri četrtine delovnega časa

Ljubljana, 30. junija (STA) - V Sloveniji zaposlene osebe so v letu 2016 za efektivno delo porabile 76,5 odstotka razpoložljivega delovnega časa. Pri tem je delež v zasebnem sektorju znašal 77,8 odstotka, v javnem sektorju pa 74,1 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Efektivni delovni čas je čas, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, podatek o tem je tudi osnova za izračun produktivnosti dela. Statistični urad podatke o strukturi delovnega časa s posebno raziskavo pridobiva na štiri leta.

V letu 2016 so zaposlene osebe 76,5 odstotka razpoložljivega delovnega časa porabile za efektivno delo, 18,6 odstotka časa so ga porabile v obliki odsotnosti z dela, 4,9 odstotka pa za odmor med delom za prehrano.

Struktura delovnega časa se v primerjavi z letom 2012 ni bistveno spremenila, čeprav je bilo v letu 2016 manj dela prostih dni in opravljenih več ur plačanega nadurnega dela. Razlog je v tem, da je bilo leta 2016 izrabljenih več ur rednega letnega dopusta, predvsem v zasebnem sektorju.

Zaposleni so predlani 98,3 odstotka ur efektivnega dela dejansko opravili v rednem delovnem času, 1,6 odstotka v obliki plačanega nadurnega dela, preostalih 0,1 odstotka pa za čakanje na delo ter za zastoje in prekinitve pri delu.

Ure odsotnosti z dela so bile skoraj vse upravičene in urejene z nadomestilom plače, od tega jih je bilo 81,6 odstotka izplačanih v breme delodajalcev, preostalo pa v breme drugih organizacij in organov.

Ure z nadomestilom v breme delodajalca so bile v največjem obsegu (62,3 odstotka) porabljene za redni letni dopust, sledili sta odsotnost zaradi praznikov (20,1 odstotka) in za bolniško odsotnost do 30 dni (13,9 odstotka). Od ur z nadomestilom v breme drugih organizacij in organov pa se jih je največ porabilo za bolniško odsotnost nad 30 dni (42,1 odstotka) in za starševski dopust (34,6 odstotka).

Za strokovno izobraževanje in usposabljanje v zvezi z delom ter za študijski dopust je zaposlena oseba v letu 2016 porabila povprečno 0,2 odstotka, za izredni dopust pa 0,1 odstotka razpoložljivega delovnega časa.

Čeprav so zaposleni v javnem sektorju opravili v povprečju več ur plačanega nadurnega dela kot zaposleni v zasebnem sektorju, je delež ur efektivnega dela v zasebnem sektorju znašal 77,8 odstotka, v javnem sektorju pa 74,1 odstotka.

Statistični urad razliko pojasnjuje s tem, da so bili zaposleni v javnem sektorju v povprečju dalj časa odsotni z dela zaradi izrabe rednega letnega dopusta, starševskega dopusta, strokovnega izobraževanja, bolniške odsotnosti do 30 dni in drugih zdravstvenih razlogov.

Razlika je tudi v deležu efektivnega dela pri registriranih fizičnih osebah in pravnih osebah: pri prvih je znašal 80 odstotkov, pri drugih pa 76,3 odstotka. Razlogi so enaki kot pri razlikah pri fizičnih in pravnih osebah, dodatno pa so razlike tudi te, da bili zaposleni pri fizičnih osebah manj časa odsotni zaradi daljše bolniške odsotnosti, manj je bilo tudi odsotnosti z dela zaradi opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom.

Delež ur efektivnega dela je z naraščanjem velikosti poslovnega subjekta upadal, čeprav je bil delež v velikih podjetjih v povprečju precej višji kot v majhnih podjetjih. Razlike statistiki pojasnjujejo z istimi razlogi kot pri fizičnih in pravnih osebah.

Z vidika dejavnosti je bil delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času najnižji v gradbeništvu (16 odstotkov), najvišji pa v rudarstvu (23,8 odstotka).

Pri tem je bil delež ur rednega letnega dopusta najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (12 odstotkov), najnižji pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (7,9 odstotka) in v gostinstvu (8,1 odstotka).

Najvišja deleža ur bolniške odsotnosti sta bila v rudarstvu (do 30 dni 3,2 odstotka in nad 30 dni 3,8 odstotka), najvišji delež odsotnosti zaradi starševskega dopusta v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (dva odstotka), najvišji delež ur odsotnosti z dela zaradi drugih zdravstvenih razlogov v dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (0,6 odstotka), najvišji delež ur strokovnega izobraževanja pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (0,9 odstotka).

Največ plačanega nadurnega dela je bilo v dejavnostih zdravstvo in socialno varstvo (3,8 odstotka ur v delovnem času) ter rudarstvo (2,3 odstotka).

Statistični urad je ločeno objavil tudi podatke o stroških dela, ki jih na podlagi posebne raziskave prav tako izračunava na štiri leta. V letu 2016 so povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo znašali 2145,59 evra, povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa 16,15 evra. Največji delež so zavzemali prejemki zaposlenih oseb, 85,9 odstotka (v letu 2012 85,6 odstotka).

Najvišji so bili v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (3415,16 evra), najnižji v gostinstvu (1436,72 evra). Najvišji so v osrednjeslovenski statistični regiji in jugovzhodni Sloveniji (2412,98 in 2182,84 evra), ki sta bili tudi edini regiji nad povprečjem, najnižji v primorsko-notranjski in zasavski regiji (1838,87 in 1847,01 evra). V poslovnih subjektih z manj kot 10 zaposlenimi so znašali 1646,96 evra, v subjektih z več kot 500 zaposlenimi osebami pa 2370,23 evra.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar