FinD - Novice - V Ljubljani o skupni kmetijski politiki po letu 2021
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

26.6.2018

V Ljubljani o skupni kmetijski politiki po letu 2021

Ljubljana, 26. junija (STA) - V Ljubljani je danes potekala javna predstavitev skupne kmetijske politike po letu 2021. Ta naj bi prinesla poenostavitve in več prožnosti članicam, a kmetijski minister Dejan Židan je kritičen do predvidenega zmanjšanja sredstev. Tako je Slovenija v skupini držav, ki si bo v pogajanjih prizadevala za ohranitev obstoječega obsega sredstev.

"Čeprav se zavedamo širšega okvira in dejavnikov, kot so izstop Velike Britanije iz EU in migracije, smo kritični do zniževanja obsega sredstev, predvsem do 15-odstotnega reza v program razvoj podeželja," je povedal odhajajoči minister Židan. Program razvoja podeželja je namreč politika, ki zagotavlja razvoj in ključno prispeva k naslavljanju okoljskih in podnebnih problemom ter prispeva k razvoju in ohranjanju vitalnega podeželja.

"Višina sredstev po naši oceni ne sledi obstoječim izzivom, kot so globalizacija, podnebne spremembe, spremenjena pričakovanja potrošnikov, dohodkovni položaj kmetov, soočanje s podnebnimi spremembami," je poudaril.

Spomnil je, da se je na zadnjem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo 23 držav, tudi Slovenija, zavzelo za dvig sredstev za skupno kmetijsko politiko v novi finančni perspektivi na sedanjo raven. "To je minimun, ki ga moramo ohraniti, če želimo zagotoviti učinkovito izvajanje skupne kmetijske politike in doseganje zastavljenih ciljev," je izpostavil.

Ključna novost reforme naj bi bila večja prožnost za države članice pri načrtovanju ukrepov, a minister obljubljenih poenostavitev zakonodajnih predlogov ne vidi. Predvidenih je namreč veliko izvedbenih in delegiranih aktov, kar lahko predstavlja večje omejevanje članic na eni strani in na drugi strani zamude pri pripravi in potrjevanju strateških načrtov.

Minister sicer pozdravlja nekaj predlogov. Tako je zanj denimo pri neposrednih plačilih pozitivno, da je vključena možnost razlikovanja višine osnovnega plačila, pozdravlja možnost, da države članice, ki imajo zdaj plačilne pravice, te lahko ukinejo. Prav tako pozdravlja predvidene ukrepe za mlade kmete, pomembne so tudi proizvodno povezane podpore, zato se minister zavzema za ohranitev sedanjega deleža ovojnice za neposredna plačila.

Židan je spomnil, da so se strinjali, da je treba skupno kmetijsko politiko poenostaviti. "Ob tem, da je treba politiko poenostaviti, pa smo ves čas izhajali iz predpostavke, da je treba zagotoviti ustrezno višino sredstev. Izpostavili smo tudi izzive, s katerimi se bo treba soočiti: usposobljenost za samo strateško načrtovanje, spremembo pristopa od izvajanega predpisanega na lastno oblikovanje politik ter s tem sprejetje večjega dela odgovornosti," je dejal.

Minister je še vedno prepričan, da so ti cilji pravi, ko govorimo o reformi, in Slovenija si bo v pogajanjih po njegovem prizadevala za rešitve, ki bodo to omogočale. "Če tega ne bomo mogli doseči, pa si je treba postaviti vprašanje o smiselnosti in dodani vrednosti reforme," je izpostavil.

Prednostne naloge prihodnje skupne kmetijske politike so po besedah Branke Tome z generalnega direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisije poenostavitev in posodobitev te politike, podpora razvoju na znanju temelječega kmetijstva, višji cilji na področju okolja in podnebja ter pravičnejša in bolj učinkovita porazdelitev podpore po državah članicah in kmetom.

Čeprav se sredstva za kmetijstvo zaradi izstopa Velike Britanije, ki je bila neto plačnica, znižujejo, pa Tometova ocenjuje, da je predlog nove kmetijske politike narejen tako, da bo to še vedno močna skupna politika. Cilji in poglavitni ukrepi bodo določeni na ravni komisije, se pa daje več pristojnosti članicam, ki bodo lahko določile, kako bodo te cilje izvajale.

V evropskem proračunu 2021-2027 je za kmetijsko politiko namenjenih 365 milijard evrov. Znižanje je doletelo članice, kjer namenjajo največ plačil na hektar, z namenom zvišanja plačil v državah, ki namenjajo najmanj na hektar. Povprečje EU je pri 275 evrih na hektar, Slovenija je nad povprečjem.

Trije glavni cilji skupne kmetijske politike so spodbuda pametnemu in odpornemu kmetijskemu sektorju, ki zagotavlja tudi prehransko varnost, okrepiti varovanje okolja in vzpostaviti primerne podnebne ukrepe ter okrepitev družbeno-gospodarske mreže podeželskih območij, je navedla.

Kot je še dejala Tometova, bodo morale države članice pripraviti strateške načrte, ki jih bo potrdil Bruselj. Če država ne izpolnjevala ciljev, ki si jih bo zadala v strateškem načrtu, bo lahko pripravila akcijski načrt popravljalnih ukrepov. Če kljub temu načrtu ne bo zmožna zagotoviti zadanih ciljev, pa je možno tudi zmanjšanje plačil.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar