FinD - Novice - Desetina delovno aktivnih tujcev v Sloveniji Hrvatov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.6.2018

Desetina delovno aktivnih tujcev v Sloveniji Hrvatov

Ljubljana, 23. junija (STA) - Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 6345 hrvaških državljanov, kar predstavlja desetino vseh delovno aktivnih tujih državljanov v Sloveniji. Najpogosteje delajo v predelovalnih dejavnostih. Če bodo imeli prost dostop na slovenski trg dela, jih bo po ocenah GZS v treh letih v državo prišlo še med 1000 in 2000.

Med 6345 hrvaškimi delavci je bilo 4860 oz. 76,6 odstotka moških. V predelovalnih dejavnostih je bilo zaposlenih 1790, od tega 81,1 odstotka moških, v gradbeništvu 1194 (97,2 odstotka moških), v dejavnostih prometa in skladiščenja pa 872 (97,6 odstotka moških). Ženske so medtem prevladovale v gostinstvu, izobraževanju in zdravstvu.

Kot so za STA pojasnili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), so med večjimi zaposlovalci hrvaških delavcev predvsem slovenska podjetja, ki iščejo zaposlene ob meji. To so med drugim Revoz in CGP ter turistične dejavnosti na Obali.

Hrvaškim delavcem z julijem prost dostop na slovenski trg dela

Ker DZ ni obravnaval vladnega predloga zakona o podaljšanju prehodnega obdobja, v katerem hrvaški državljani ne bodo imeli prostega dostopa na slovenski trg dela, bodo hrvaški delavci s 1. julijem očitno lahko prosto dostopali na slovenski trg.

DZ je zakon o podaljšanju prehodnega obdobja nazadnje sprejel junija 2015, in sicer ga je podaljšal do 1. julija letos. Če bi se Slovenija odločila za vnovično podaljšanje, bi morala Evropsko komisijo o tem obvestiti do 30. junija letos, ko bo poteklo pet let od vstopa Hrvaške v EU.

Vlada je marca sprejela predlog zakona, s katerim bi prehodno obdobje podaljšali za nadaljnje dveletno obdobje, to je do 30. junija 2020. S tem bi po navedbah vlade zagotovili zaposlovanje hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov v odvisnosti od stanja na trgu dela v Sloveniji ter posledično zagotovili nadaljnje stabilno delovanje slovenskega trga dela v prihodnjih dveh letih.

Zaradi številnih preostalih izzivov na slovenskem trgu dela ter upoštevajoč geografsko in kulturno bližino, jezikovno sorodnost ter razvito mrežo neformalnih in sorodstvenih povezav bi lahko imela izenačitev hrvaških državljanov z domačimi delavci po mnenju pristojnega ministrstva za delo namreč pomemben negativni vpliv na stanje na domačem trgu dela in stopnjo brezposelnosti.

Gospodarstveniki: Podaljšanje omejitve zaposlovanja Hrvatov bi bil avtogol

Drugačnega mnenja so gospodarstveniki, ki opozarjajo, da je kadrovska vrzel resen izziv za gospodarstvo. "Dejstvo je, da se slovensko gospodarstvo sooča z vse večjim povpraševanjem po kadrih, ki jih slovenski trg dela ne zagotavlja več v dovolj veliki meri. Zato smo in bomo v prihodnje vedno bolj odvisni tudi od zaposlovanja tujcev, če želimo ohranjati gospodarsko rast in razvoj," poudarjajo v GZS.

Na trg dela po njihovih navedbah letno prihaja 20.000 oseb, z njega pa jih odide okoli 30.000: "Razlika 10.000 pomeni, da potrebujemo ukrepe, ki bodo ta negativni saldo nemudoma naslovili. S pomanjkanjem ustreznih kadrov se tako kljub 80.000 brezposelnim srečuje skoraj polovica vseh delodajalcev, v skupini velikih podjetij pa že skoraj 70 odstotkov."

Na pomanjkanje kadra opozarjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer izpostavljajo tudi preveč dolgotrajne postopke pridobivanja delovnih dovoljenj za tujce. "Glede na to, da je že danes omogočeno, da hrvaška podjetja z njihovimi zaposlenimi opravljajo storitve v Sloveniji, kar predstavlja konkurenco našim podjetjem, s tega vidika ne vidimo ovire, da ne bi mogla naša podjetja dostopati do njihovega kadra," so pojasnili za STA.

Proti podaljšanju prehodnega obdobja so tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer menijo, da si takšnega ukrepa ob pomanjkanju kadrov ne moremo več privoščiti. "Vsako delovno dovoljenje je namreč časovno omejeno in delodajalcu onemogoča dolgoročno načrtovanje v določeni kadrovski strukturi, pod vprašaj postavlja tudi investiranje v takšen kader. Vsi smo državljani EU in v EU veljajo načela prostega pretoka blaga, ljudi in storitev," so navedli za STA.

Vendarle skrajšanje postopkov?

Sprememba zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki jo je DZ potrdil aprila, bo omogočila zaposlovanje tujcev po hitrejšem oz. skrajšanem postopku v tistih podjetjih, ki so vpisana v enega od dveh registrov, ki sta bila v skladu z novelo zakona o spodbujanju investicij vzpostavljena pri Slovenskem podjetniškem skladu - register podjetij z visoko dodano vrednostjo ali register zagonskih inovativnih podjetij.

Od minule srede pa lahko podjetja elektronske vloge za enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev oddajo tudi prek portala e-Vem oz. portala Spot, katerega del postaja e-Vem.

V nadaljevanju na GZS pričakujejo tudi nekatere dolgoročne strateške ukrepe, med katere med drugim sodijo znižanje davčne obremenitve dela za bolj primerljive neto plače s tujino, večja kadrovska podpora na zavodu za zaposlovanje ter politika integracije delavcev in njihovih družinskih članov s premostitvijo jezikovnih ovir.

Omejitev očitno le še v Avstriji

Poleg Avstrije, ki je že napovedala podaljšanje, in Slovenije so prehodno obdobje z omejitvami pristopa hrvaških delavcev do trga dela do letos obdržale še Malta, Nizozemska in Velika Britanija.

Malta in Nizozemska sta vmes sporočili, da ga ne bosta podaljšali, s prvim julijem pa naj bi omejitev odpravila tudi Velika Britanija. Prehodno obdobje bi sicer lahko dodatno podaljšale še za največ dve leti, če bi bilo jasno, da bi imelo odprtje trga za hrvaške delavce negativne učinke.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar