FinD - Novice - Delo na prostem poleti zahteva posebno previdnost
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.6.2018

Delo na prostem poleti zahteva posebno previdnost

Ljubljana, 20. junija (STA) - Poskrbimo, da bo delo na prostem varno tudi poleti, pozivajo strokovnjaki. Podjetja, ki poleti opravljajo dela na prostem, pozivajo, da poskrbijo za ustrezno prilagoditev delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi čim bolj omejili negativne vplive ultravijoličnega sevanja in visokih temperatur na zdravje delavcev.

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra letos nadaljuje lani začeto kampanjo za ozaveščanje podjetij, v katerih zaposleni poleti opravljajo dela na prostem, je na današnji novinarski konferenci povedala Tanja Urdih Lazar z inštituta.

Ultravijolično sevanje je najpogostejši povzročitelj kožnega raka, je spomnila. Visoke temperature pa lahko privedejo do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi, je dodala.

Podjetjem svetujejo, da delo organizirajo tako, da se skrajša čas izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro. Delo se lahko začne bolj zgodaj, uvedejo lahko deljen delovnik, težja dela naj se opravljajo zgodaj zjutraj, odločijo pa se lahko tudi za kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci, predlagajo. Po njihovih navedbah so lahko zelo učinkoviti tudi premični ali fiksni senčniki ali zastori.

Opozarjajo, da je treba delavcem omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in tudi daljši odmor za malico, na voljo pa naj jim bodo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje sveža voda.

Njihova zaščitna obleka naj vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa. Vendar naj bodo hkrati dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja. Z izobraževanjem, nadzorom in opozarjanjem je treba zagotavljati, da bodo delavci upoštevali ta priporočila in ne bodo delali brez majice, v majicah s kratkimi rokavi ali v kratkih hlačah, opozarjajo na inštitutu.

Pokrivala naj zagotavljajo čim boljšo zaščito glave, hkrati pa naj nudijo tudi zaščito ušes, vratu, zatilja in ramen. Ker pa UV-sevanje povzroča tudi okvare oči, delavcem na prostem priporočajo uporabo sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, ki se morajo tesno prilegati obrazu. Oblikovana morajo biti tako, da preprečijo sevanje v oči tudi od strani.

Dele telesa, ki jih z osebno varovalno opremo ni mogoče varovati pred sončnimi žarki, zlasti obraz, je treba zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30.

Glede na podatke iz registra raka pri Onkološkem inštitutu za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre, navajajo na kliničnem inštitutu za medicino dela.

Klinični inštitut je v okviru projekta Varno delo na soncu pripravil tiskana izobraževalna gradiva, videogradivo in spletno podstran http://www.cilizadelo.si/varno-delo-na-soncu.html.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar