FinD - Novice - V Mariboru že kupi ter posledično smrad in nevarnost požara
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.6.2018

V Mariboru že kupi ter posledično smrad in nevarnost požara

Maribor, 15. junija (STA) - Zaradi pomanjkljivega odvoza odpadne embalaže v Sloveniji se že pojavljajo težave. V komunalnem podjetju Snaga Maribor trenutno skladiščijo približno 200 ton odpadne embalaže, iz katere se še posebej v vročem vremenu širi smrad, bojijo pa se tudi možnosti požara. Na ptujskem koncu zaenkrat še ni tako hudo.

V Mariboru razmere "na srednji rok nevzdržne"

Kot so v Snagi Maribor povedali za STA, imajo poleg 200 ton odpadne embalaže na skladišču tudi 100 ton odpadnih nagrobnih sveč, "katerih prevzem predstavlja skoraj identičen problem kot odpadna embalaža". Razmere pa so iz leta v leto slabše, so opozorili.

"S slabo disciplino prevzema odpadne embalaže, ki jo zberemo kot izvajalec javne službe in smo jo skladno z zakonodajo dolžni predajati družbam, ki se ukvarjajo s predelavo embalaže po t. i. podaljšani odgovornosti, se sicer ukvarjamo vsako leto, a tako kritično, kot je letos, v zadnjih petih letih zagotovo ni bilo. Zadnjih šest let so se težave s prevzemom začele v oktobru, zdaj pa že v juniju. K temu je botrovala tudi odločitev sodišča, da družbi Interseroh ni treba prevzemati količine odpadne embalaže, ki jih je predpisala država," so pojasnili v Snagi.

Stiska je predvsem prostorska, saj imajo prostor, kjer pretovarjajo odpadke in jih pripravljajo za prevzem, omejen. Dodaten strošek predstavlja soočanje s smradom, ki se razvije iz odpadkov, ki dlje časa ležijo na kupu. Skrbi jih tudi vreme, saj so visoke temperature nevarne za samovžig.

Neposredne stroške odstranitve te embalaže ocenjujejo na okoli 30.000 evrov. "Želimo si, da bi se situacija čim prej uredila, saj je na srednji rok povsem nevzdržna," poudarjajo v Snagi Maribor.

Podjetje trenutno zaključuje gradnjo sodobne sortirnice odpadkov oz. Centra za pripravo sekundarnih surovin, a ta na situacijo z odpadno embalažo zaenkrat ne bo vplival, saj imajo izdano veljavno okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.

"To si želimo razširiti tudi na embalažo, a postopek je dolgotrajen. Upamo, da bo država prej posegla in razrešila neugodno situacijo, v kateri smo vsi izvajalci javnih služb v Sloveniji," pravijo.

Kot izvajalec javne službe ravnanja z odpadki v osmih občinah - poleg Mestne občine Maribor pokrivajo še občine Miklavž na Dravskem polju, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju -, letno zberejo približno 3700 ton mešane odpadne embalaže, 2000 ton odpadnega embalažnega stekla in 800 ton odpadne kartonske embalaže.

"Odpadna embalaža je odpadek, ki je najhitreje rastoč. Povprečen občan je na leto ustvari za približno 25 kilogramov," še navajajo v Snagi Maribor.

Na Ptuju se embalaža (še) ne kopiči, a pričakujejo težave

Javne službe Ptuj trenutno nimajo neprevzete odpadne embalaže, saj z lastno sortirnico odpadke sproti razvrščajo in se jim ne kopičijo. "Doslej smo se namreč še lahko nekako dogovorili z družbami (za ravnanje z odpadno embalažo) o rešitvi, čeprav smo vsi skupaj slutili, da se bo zadeva zapletla," je za STA povedal direktor Alen Hodnik.

"Imamo pa zavrnjene in neplačane račune za delež, ki po mnenju družbe Interseroh naj ne bi bil njihov. Ljudi ne moremo kar odpustiti, zato zaenkrat delamo enako naprej, dokler ne vidimo, kako se bo začel zaplet razvijati," je dodal.

Večje težave pričakuje v kratkem, saj jim je ena od družb za ravnanje z odpadno embalažo že sporočila, da embalaže ne bo več prevzemala. "To pomeni, da lahko tudi sami pričakujemo zelo velike količine mešane odpadne embalaže na našem dvorišču. Glede na to, da upravljamo s Centrom za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke, prostor trenutno še imamo, vendar ta ne bo zadostoval za dolgotrajno iskanje rešitev," je povedal Hodnik.

Do takih razmer je po njegovem mnenju prišlo zaradi podcenjevanja resnosti položaja na področju ravnanja z odpadno mešano embalažo s strani resornega ministrstva. "Že dalj časa opozarjamo, da sistem ne deluje pravilno, da je zakonodaja neustrezna in med seboj neskladna in da bo prej ali slej prišlo do težave, ki ne bo hitro rešljiva. Sedaj smo tukaj. Na žalost pa smo ravno tisti, ki za težave nismo krivi, sedaj v najbolj nezavidljivem položaju," je opozoril.

Rešitev je po njegovem mnenju le v popolni spremembi trenutnega sistema. "Družb za ravnanje z odpadno embalažo je preveč. Prav tako je neustrezna trenutna zakonodaja, ki omogoča, da se na trgu pojavi preveč odpadne mešane embalaže, za katere naj ne bi bila odgovorna nobena od teh družb. Bo pa potrebno pogoltniti slino, priznati neustrezen sistem in dejansko dimenzijo problema ter začeti poslušati tiste, ki se že dalj časa trudijo razrešiti nastalo situacijo," je prepričan Hodnik.

Na CERO Gajke se steka odpadna mešana embalaža iz 16 občin Spodnjega Podravja in Občine Duplek. Lani so zbrali nekaj več kot 2300 ton odpadne embalaže.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar