FinD - Novice - ECB začenja z ugašanjem programa odkupovanja obveznic
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

14.6.2018

ECB začenja z ugašanjem programa odkupovanja obveznic

Riga, 14. junija (STA) - Svet ECB je na današnjem zasedanju v Rigi izrazil pričakovanje, da bo s koncem septembra zmanjšal zgornjo mejo mesečnih nakupov v okviru programa odkupovanja obveznic s 30 na 15 milijard evrov, s koncem leta pa bo neto novih nakupov v okviru programa, namenjenega povečevanju količine denarja v obtoku, konec. Obrestne mere ostajajo nespremenjene.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je tako izpolnil pričakovanja trgov in nakazal postopen umik iz programa t. i. kvantitativnega sproščanja, ki ga je zagnal leta 2015.

Program, ki ga izvajajo centralne banke evrskega območja, se je sprva začel z mesečnimi odkupi v višini 60 milijard evrov, marca 2016 se je nato zgornja meja mesečnih nakupov zvišala na 80 milijard evrov, aprila 2017 se je spet spustila na 60 milijard, z letošnjim letom pa upadla na 30 milijard evrov. Svet ECB je program vmes tudi večkrat podaljšal.

Nacionalne centralne banke so imele konec maja v lasti nekaj manj kot 2040 milijard evrov obveznic javnega sektorja, od tega Banka Slovenije skupno 7,48 milijarde evrov. Skupaj z ostalimi instrumenti so odkupile za nekaj več kot 2431 milijard evrov vrednostnih papirjev.

Danes se je osrednji organ denarne politike območja evra odločil, da do konca septembra zgornja meja mesečnih nakupov ostane na ravni 30 milijard evrov, za naprej pa je izrazil pričakovanje, da se bo za obdobje do konca decembra meja zmanjšala na 15 milijard evrov, s koncem leta pa naj bi centralne banke z neto novimi nakupi v okviru programa prenehale.

Ob tem je svet ECB izrazil namero po ohranitvi prakse, ko centralne banke evrosistema prejeta sredstva od zapadlih glavnic na podlagi imetništva vrednostnih papirjev iz programa reinvestirajo v nove nakupe, in to toliko časa, kolikor bo treba za ohranjanje ustrezne likvidnosti v bančnem sistemu in izdatne monetarne stimulacije.

Obrestne mere v območju z evrom tudi po današnjem zasedanju medtem ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh. Ključna obrestna mera ostaja pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank znaša -0,40 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa 0,25 odstotka.

Je pa svet ECB tokrat prvič jasno izrazil pričakovanje, da naj bi na trenutnih ravneh ostale vsaj do poletja prihodnje leto oz. toliko dolgo, dokler ne bo svet zaznal, da je gibanje inflacija skladno s trenutnimi pričakovanji njene vzdržne krepitve. Predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta sicer dejal, da danes niso razpravljali o tem, kdaj bi lahko obrestne mere začeli dvigovati.

Svet ECB je prepričan, da današnje odločitve zagotavljajo zadostno raven še vedno potrebne obsežne monetarne spodbude, ki bo zagotovila, da se raven letne inflacije postopno in vzdržno približa srednjeročnemu cilju, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.

Draghi je spomnil, da je svet ECB leta 2015 ob zagonu programa za povečevanje količine denarja v obtoku jasno navedel, da so nakupi vrednostnih papirjev v odvisnosti od vzdržnega gibanja letne inflacije v smeri omenjenega srednjeročnega cilja ECB. Guvernerji centralnih bank in člani izvršilnega dobora ECB so danes v Rigi tako opravili podroben pregled dosedanjega razvoja dogodkov in ugotovili, da je prišlo do občutnega napredka pri izpolnjevanju ciljev programa.

Dolgoročna pričakovanja glede gibanja cen so tako po oceni sveta ECB trdno zasidrana, makroekonomska analiza pa svet ECB napeljuje k oceni, da vzdržna pot do srednjeročnega inflacijskega cilja ne bo ogrožena niti ob postopnem zmanjšanju ustvarjanja novega denarja skozi odkupovanje obveznic.

V vsakem primeru pa je svet ECB po Draghijevih zagotovilih pripravljen prilagoditi vsa orodja, ki jih ima na voljo, če bo to potrebno za doseganje inflacijskih ciljev. Program odkupovanja vrednostnih papirjev tako ne izginja, ampak ostaja eno od orodij ECB, je dodal Italijan.

Majsko 1,9-odstotno inflacijo na letni ravni v evrskem območju so sicer spodbujale predvsem višje cene energije, hrane in tudi nekaterih storitev, a tudi osnovna inflacija se po oceni sveta ECB počasi dviguje z dosedanjih nizkih ravni. Vse bolj izkoriščene proizvodne zmogljivosti skupaj z zniževanjem brezposelnosti in rastjo plač tako že povečujejo pritisk na stroške, negotovost glede prihodnjega gibanja inflacije pa se zmanjšuje, je pojasnil Draghi.

Glede gospodarske dejavnosti je spomnil na povečano negotovost zaradi naraščajočega protekcionizma in tudi nihanj na finančnih trgih. Negotovost se "brez dvoma" povečuje, je zatrdil, umiritev gospodarskih gibanj, ki jih je zaznati v nekaterih državah, med njimi tudi v evrski velesili Nemčiji, pa "bi se lahko nadaljevala tudi v drugi polovici leta". Vseeno pa se, tako Draghi, ne zdi, da bi bili ogroženi trdni gospodarski temelji v območju skupne valute.

Glede nedavne epizode nestabilnosti na finančnih trgih zaradi politične krize v Italiji pa je predsednik ECB povedal, da ne bi smeli "dramatizirati političnih izbir" v posameznih članicah in ugotavljal, da ni bilo nobene "okužbe" na druge ranljivejše članice. Še enkrat več je tudi povedal, da je evro "nepovraten", saj je "močan, ljudje ga želijo in nikomur ne koristi, da ga postavlja pod vprašaj".

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar