FinD - Novice - Sloveniji za kmetijstvo približno 1,5 milijarde evrov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

1.6.2018

Sloveniji za kmetijstvo približno 1,5 milijarde evrov

Bruselj, 01. junija (STA) - Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike prejela 1,47 milijarde evrov v stalnih cenah, piše v današnjem podrobnem proračunskem predlogu Evropske komisije za to politiko. Približno 803 milijone evrov naj bi dobila za neposredna plačila kmetom, 636 milijonov evrov za razvoj podeželja, 34 milijonov pa za tržne ukrepe.

Zgornje številke so v stalnih cenah. V tekočih cenah, torej ob upoštevanju predvidenih učinkov inflacije, naj bi Slovenija dobila 1,66 milijarde evrov, od tega 903 milijone za neposredna plačila kmetom, 716 milijonov za razvoj podeželja in 38,5 milijona za tržne ukrepe.

Sloveniji je v okviru skupne kmetijske politike za obdobje 2014-2020 po podatkih na spletni strani kmetijskega ministrstva namenjenih 1,7 milijarde evrov, od tega za neposredna plačila in podporo trgu 814,5 milijona evrov, za razvoj podeželja pa 838 milijonov evrov. Na vprašanja o ažurnosti in naravi teh podatkov oziroma o tem, katere podatke je smiselno primerjati in za kakšno zmanjšanje gre, z ministrstva za zdaj niso odgovorili.

Za Slovenijo je to poleg kohezije najbolj ključna politika. Po predstavitvi krovnega proračunskega predloga 2. maja so slovenski predstavniki izražali zaskrbljenost zaradi predvidenih rezov sredstev za razvoj podeželja, a podrobno oceno je pričakovati po preučitvi današnjega podrobnega predloga.

Evropska komisija je danes razgrnila podroben predlog za financiranje skupne kmetijske politike v letih 2021-2027. Zaradi brexita in novih prioritet, kot so migracije in varnost, bo zanjo na voljo manj denarja kot sedaj.

V proračunu v vrednosti 1,114 odstotka BND EU je za skupno kmetijsko politiko predlaganih 324 milijard evrov (v stalnih cenah) oziroma 365 milijard (v tekočih cenah), kar je nekoliko manj kot 30 odstotkov celotnega proračuna. Komisija govori o petodstotnem rezu oziroma o 17 milijardah evrov razlike.

Skupna kmetijska politika, ena najstarejših evropskih politik iz šestdesetih let minulega stoletja, ostaja razdeljena na dva stebra - neposredna plačila za kmete in razvoj podeželja. V obeh je denar razdeljen v nacionalne ovojnice.

Članice bodo morale pripraviti strateške načrte, ki bodo morali imeti podporo komisije. Vsako leto bo morala članica pripraviti poročilo o izvajanju načrta. Če izvajanje ne bo uspešno, lahko komisija suspendira plačila, je izpostavil evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan.

Današnji predlog s štirimi temeljnimi točkami posodablja in poenostavlja skupno kmetijsko politiko, zagotavlja pravo subsidiarnost in odpornejši kmetijski sektor v Evropi ter krepi okoljsko in podnebno ambicijo te politike, poudarja komisar.

Prva točka je, da bo članicam na voljo več prožnosti pri uporabi nacionalnih ovojnic, tako da bodo lahko programe resnično prilagodile potrebam kmetov in podeželskih skupnosti.

Do 15 odstotkov nacionalne ovojnice bodo lahko prenašale med prvim in drugim stebrom, torej neposrednimi plačili za kmete in programom za razvoj podeželja.

Druga točka: podpora bo bolj usmerjena. Neposredna plačila bodo ostala ključen del politike, tako da bo zagotovljena stabilnost in predvidljivost za kmete. Prednost bodo imele male in srednje velike kmetije, ki predstavljajo večino evropskega kmetijskega sektorja, ter mladi kmetje.

Kmetija bo lahko dobila največ 100.000 evrov na leto. Članice bodo imele možnost omejiti tudi plačila nad 60.000 evrov. Kljub drugačnim napovedim se komisija ni določila za splošno omejitev plačil na kmeta na 60.000 evrov, ker bi to v nekaterih vzhodnih članicah povzročilo velike težave, je pojasnil Hogan.

Članice bodo morale rezervirati vsaj dva odstotka iz ovojnice za neposredna plačila v pomoč mladim kmetom.

Tretja točka se nanaša na krepitev okoljskih in podnebnih ambicij. 40 odstotkov celotnega kmetijskega proračuna naj bi prispevalo k podnebnemu ukrepanju, kar je podvojitev sedanje ambicije, izpostavlja Hogan.

Vsa neposredna plačila bodo pogojevana s krepitvijo okoljskih in podnebnih zahtev. Vsaka članica bo morala ponuditi tudi ekosheme v podporo kmetom pri preseganju obveznih zahtev, ki bodo financirane iz nacionalne ovojnice.

Vsaj 30 odstotkov nacionalne ovojnice za razvoj podeželja bo moralo biti namenjene za okoljske in podnebne ukrepe. Pri tem so po Hoganovih besedah izključena plačila za območja z naravnimi omejitvami.

Poleg možnosti prenašanja 15 odstotkov med nacionalnima ovojnicama za neposredna plačila in razvoj podeželja bodo lahko članice prenesle še dodatnih 15 odstotkov iz prvega v drugi steber, če bo ta denar namenjen za podnebne in okoljske ukrepe brez nacionalnega sofinanciranja.

Četrta točka pa predvideva večjo uporabo znanja in inovacij v kmetijstvu. Deset milijard evrov iz programa za raziskave in inovacije Obzorje bo rezerviranih za projekte v povezavi z raziskavami in inovacijami na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in bioekonomije.

Komisar izpostavlja, da se z novim proračunskim predlogom precej krepi odgovornost članic, saj bo z dobrim načrtovanjem večina kmetij utrpela zelo majhne reze pri neposrednih plačilih in sploh nobenih pri programu za razvoj podeželja.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar