FinD - Novice - Pomurka od nekdanjega poslovodstva še vedno zahteva 2,8 milijona evrov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

31.5.2018

Pomurka od nekdanjega poslovodstva še vedno zahteva 2,8 milijona evrov

Murska Sobota, 31. maja (STA) - V Murski Soboti se je končala glavna obravnava v odškodninski tožbi Pomurke v stečaju proti nekdanjemu poslovodstvu oz. nadzornikom Martinu Kovaču, Marku Volku in Vojtehu Volku. Pomurka jim očita prikrivanje plačilne nesposobnosti, zaradi česar naj bi bili oškodovani upniki, in zato od njih zahteva 2,8 milijona evrov.

Obravnava se je danes nadaljevala po skoraj dveh letih premora, saj je imelo sodišče težave s pridobivanjem izvedenskih mnenj, sodnica Andreja Pintarič pa bo sodbo izdala pisno.

Stečajna upraviteljica Alenka Gril je tožbo vložila leta 2013, in sicer z očitki, da je bilo med letoma 2006 in 2008 več nezakonitih poslov, med drugim prodaja nepremičnin Pomurke, mesne industrije znotraj kompleksa in prodaja blagovnih znamk, da so se posli sklepali med povezanimi osebami, med koncernskimi družbami in tudi tistimi, ki so sicer bile v obvladovanju toženih, vendar formalno niso bile vključene v koncern, čeprav bi morale biti.

Pri tem naj bi bili posli izvedeni le formalno, tako da so jih prikazali v bilancah, v resnici pa denarja niso dobili, poslovne funkcije naj bi bile sicer povsem prepletene med družbami, vsi trije toženi pa naj bi obvladovali celoten koncern Mip-Pomurka.

Stečajna upraviteljica je na julija 2015 na sodišču pojasnila, da je ob pregledu poslovnih izidov Pomurke mesne industrije kot hčerinske Mipove družbe v letih 2006-2007 ugotovila nenavaden poslovni izid.

Od celotnih prejemkov je bilo namreč kar 26 odstotkov drugih prihodkov, ki so bistveno vplivali na poslovni izid, prišli pa so iz prodaje Pomurkinih blagovnih znamk družbi Mip DML, Pomurkinih zemljišč družbi Mip MPR ter prodaje pravice do klanja Mipu.

Kupnine so bile po mnenju Grilove bistveno višje od knjigovodskih vrednosti, prodaja namenjena izključno izboljšanju poslovnih rezultatov, kupnine niso bile nikoli plačane, Pomurka je morala za klanje Mipu plačevati celo licenčnino, za kar je dala med tremi in štirimi milijoni evrov, ki so jo potem kompenzirali za kupnino.

Po prepričanju stečajne upraviteljice je bila Pomurka mesna industrija po kriterijih plačilno nesposobna že konec leta 2006 in bi imela brez omenjenih prodaj 3,8 milijona evrov izgube, tako pa je prikazala pol milijona dobička, s čimer so bili oškodovani upniki.

Toženi Martin Kovač, ki je bil predsednik uprave Pomurke, mesne industrije, Marko Volk, ki je bil član uprave, in Vojteh Volk, ki je bil član organa nadzora, na poravnavo niso pristali. Povedali so, da se ne čutijo odgovorne, saj niso opustili dolžnih ravnanj, zavračali so očitke o fiktivnih knjiženjih, vknjižbe so po njihovem skladne s predpisi, vsi postopki pa so bili izpeljani po realnih dogodkih in jih je vsako leto potrdil revizor. Tudi na obravnavah so očitke ves čas zavračali.

Današnje obravnave se toženi niso udeležili, pooblaščenec Pomurke, mesne industrije Borut Soklič je vztrajal, da so odgovorni oškodovanja podjetja, pooblaščenec toženih Uroš Keber pa je dokazoval nasprotno, češ da so obtožbe premalo konkretne, da ni jasno katere ukrepe in kdaj naj bi opustili in da so toženi opravili vse potrebne aktivnosti.

Po Kebru naj bi tožeča stranka tudi prikrivala nekatere listine iz poslovnega arhiva, zato je predlagal, da se tožbeni zahtevek zavrne. Trditve, da naj bi prikrivali dokumente, je Soklič ostro zavrnil in vztrajal da je na voljo vsa dokumentacija, to je potrdila tudi Grilova.

Sicer pa je danes pričala ocenjevalka vrednosti podjetij Milena Kosi in poskušala pojasniti ugotovitve svojega 37 strani dolgega mnenja.

Opozorila je, da gre za zelo široko področje, da so presoje za nazaj težke, sploh pri stečajih, ko ni sogovornikov, pa tudi, da poslovodstva ne more ocenjevati z moralnega vidika, čeprav je ravno to osrednji predmet tožbe.

Kosijeva je med drugim povedala, da so bile v Pomurki izgube ves čas, že pri nakupu, da je imela že v letih 200-2002 za 6,4 milijona evrov čiste izgube ter da je bilo veliko momentov, da so prikazovali njeno boljše stanje, kot je bilo v resnici. Po njenih besedah bi zaradi plačilne nesposobnosti lahko šla v stečaj že leta 2003.

Po njenem nastopu sta pooblaščenca vztrajala pri svojem. Soklič, da je krivda dokazana, Keber, da primer ni razjasnjen in konkretno opredeljen ter da so potrebni dodatni izvedenci. Oba sta predlagala dodatne izvedence in priče, vendar je vse predloge sodnica zavrnila z ugotovitvijo, da je primer zrel za razsodbo.

Keber je na koncu še zahteval, da bi ob morebitni odločitvi o krivdi toženih morali razmejiti škodo v razmerju do prejšnjih uprav.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar