FinD - Novice - BDP v prvem četrtletju s 4,6-odstotno rastjo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

31.5.2018

BDP v prvem četrtletju s 4,6-odstotno rastjo

Ljubljana, 31. maja (STA) - Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos za 4,6 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je medtem v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem okrepil za 0,6 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 5,0 odstotka, je objavil statistični urad.

Na uradu so izpostavili visoko rast domače potrošnje. Ta se je v prvem četrtletju v medletni primerjavi povečala za 5,3 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke več kot v zadnjem četrtletju lani in enaka medletna rast kot v prvem lanskem četrtletju. Gre za najvišjo številko po letu 2008.

Od glavnih komponent domače potrošnje, to je zasebne in državne potrošnje ter investicij, so se opazneje povečale bruto investicije. Te so narasle za 14,7 odstotka, kar je za sedem odstotnih točk več kot v zadnjem planskem četrtletju in za 0,5 odstotne točke več kot v prvem trimesečju lani. K visoki rasti bruto investicij so po pojasnilih statistikov opazneje prispevale spremembe zalog oz. njihovo povečanje. Te so k skupni rasti BDP tokrat prispevale 1,3 odstotne točke.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se po drugi strani v medletni primerjavi povečale za 9,1 odstotka, kar je za 2,8 odstotne točke manj kot v zadnjem lanskem trimesečju in za štiri odstotne točke manj kot v prvih treh mesecih 2017.

Investicije v gradbene objekte so se povečale za 12,6 odstotka, od tega investicije v nestanovanjske objekte za 15,6 odstotka, investicije v stanovanjske zgradbe pa za 4,5 odstotka. Rast investicij podjetij v stroje in opremo je bila medtem 7,5-odstotna.

Po trenutno razpoložljivih podatkih na statističnem uradu še ne morejo povedati, ali gre bolj za zasebne ali državne investicije, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Romana Korenič z urada. Ti podatki bodo znani konec meseca, predvidevajo pa, da gre za oboje.

Je pa Koreničeva opozorila na počasnejšo rast investicij v stanovanjsko gradnjo, ki že tako ali tako bolj zaostajajo za predkrizno ravnjo, tokratna stopnja rasti pa je bila celo nekoliko nižja od lanske dinamike.

Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, kar je približno za toliko kot v zadnjem lanskem četrtletju in za 0,3 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani.

Saldo menjave s tujino je tokrat negativno vplival na rast BDP, saj jo je znižal za 0,2 odstotne točke. Uvoz je namreč rasel hitreje od izvoza. Uvoz se je povečal za 8,7 odstotka, izvoz pa za 7,4 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je saldo zunanje trgovine k rasti prispeval 1,7 odstotne točke, v prvem četrtletju 2017 pa 0,2 odstotne točke.

Na vprašanje, kaj hitrejša rast uvoza in negativni prispevek salda mednarodne menjave k gospodarski rasti pomenita za gospodarska gibanja, je Koreničeva povedala, da gre za računsko kategorijo in da se višja rast uvoza pozitivno odrazi tudi v drugih delih gospodarstva.

Gospodarska dinamika v začetku novega leta se je tako pričakovano nekoliko umirila. V zadnjem lanskem trimesečju je bila namreč realna rast BDP v primerjavi z enakim obdobjem predlani pri šestih odstotkih. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v četrtletni primerjavi po popravljenih podatkih zvišal za 1,9 odstotka, v medletni pa za 6,0 odstotka.

Po tistem, ko se je v celotnem lanskem letu BDP po prvih ocenah realno okrepil za pet odstotkov, po desezoniranih podatkih pa celo za 5,4 odstotka, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ter po novem tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj tudi za letos sicer napovedujeta rast okoli pet odstotkov, ostale ustanove pa so nekoliko bolj zadržane, a njihove napovedi vseeno dosegajo oz. presegajo štiri odstotke.

Še vedno močna gospodarska dinamika se kaže tudi na trgu dela. Vseh zaposlenih je bilo v prvem četrtletju 997.941, kar je za 29.232 oz. tri odstotke več kot v prvem četrtletju lani. Največ oseb se je v tem četrtletju zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v dejavnosti promet in trgovina, so poudarili na statističnem uradu.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar