FinD - Novice - Bruselj predlaga za Slovenijo 3,1 milijarde kohezijskih evrov v letih 2021-2027, kar je devetodstotni rez
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.5.2018

Bruselj predlaga za Slovenijo 3,1 milijarde kohezijskih evrov v letih 2021-2027, kar je devetodstotni rez

Bruselj/Strasbourg, 29. maja (STA) - Slovenija naj bi v letih 2021-2027 prejela skoraj 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom. Tako predvideva današnji predlog Evropske komisije za razdelitev kohezijskih evrov v prihodnjem sedemletnem finančnem obdobju unije.

Številka 3,1 milijarde evrov je izražena v stalnih cenah. V tekočih cenah gre za nekaj manj kot 3,5 milijarde evrov. Stalne cene so cene v letu 2018, medtem ko so tekoče cene tiste, ki se pričakujejo med izvajanjem proračuna in vključujejo učinke inflacije.

Za Slovenijo je v evropskih proračunskih pogajanjih kohezija ključna. V obdobju 2014-2020 je bila država ob dogovoru februarja 2013 upravičena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega so bile skoraj tri milijarde namenjene koheziji.

Po najnovejših, osveženih informacijah Slovenija v obdobju 2014-2020 razpolaga s približno 3,4 milijarde evrov za kohezijo, izraženo v stalnih cenah. Po neuradnih informacijah je v tekočih cenah ob upoštevanju učinkov inflacije to okoli 3,25 milijarde evrov.

Številko 3,25 milijarde evrov uporablja služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko na spletnih straneh. Od tega gre 159,8 milijona evrov za instrument za povezovanje Evrope za področje prometa, 64 milijonov pa za programe evropskega teritorialnega sodelovanja.

Zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost, bo kohezijskih sredstev v prihodnje na splošno manj. Slovenijo so predvideni rezi skrbeli, a s podrobno oceno je čakala na današnji predlog. Odzivov za zdaj še ni.

Kohezija, tradicionalno namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi evropskimi regijami, je glavna naložbena politika in eden najkonkretnejših izrazov solidarnosti v EU, izpostavljajo v Bruslju.

Komisija je v začetku maja predlagala, naj prihodnji sedemletni proračun unije obsega 1,11 odstotka BND EU. Za kohezijo naj bi bilo namenjenih 331 milijard evrov, izraženo v stalnih cenah, ali 373 milijard v tekočih cenah.

Komisija govori o sedemodstotnem rezu, pri čemer jo je mogoče razumeti, da primerja zadnje leto sedanjega finančnega okvira in prvo leto prihodnjega, torej leti 2020 in 2021. A če se primerja številki v stalnih cenah za celotni obdobji - 367 milijard in 331 milijard, je rez desetodstoten.

Predlagani, devetodstotni rez za Slovenijo je torej nekoliko manjši kot v povprečju v EU.

Največji rezi grozijo višegrajskim in baltskim državam. Madžarska, Litva, Estonija in Češka naj bi dobile 24 odstotkov manj, Poljska 23 odstotkov manj, Slovaška pa 22 odstotkov manj. Malta naj bi prav tako dobila 24 odstotkov manj, Nemčija pa 21 odstotkov manj.

Več kohezijskih sredstev kot v tem finančnem obdobju pa se lahko nadejajo Romunija, Bolgarija in Grčija, za katere komisija predlaga osemodstotno povečanje, Italija naj bi dobila šest odstotkov več, Finska in Španija po pet odstotkov več.

Na očitke, da Bruselj s tem kaznuje višegrajsko četverico zaradi zavračanja begunskih kvot, v komisiji odgovarjajo, da so te države dosegle izjemen socialni in gospodarski napredek, ki ga je pač treba prepoznati.

Komisija poudarja, da je glavno merilo pri razdeljevanju kohezijskih sredstev še vedno razvitost, torej bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, na katerem temelji 80 odstotkov izračuna. Pri preostali petini pa upoštevajo migracijske pritiske, brezposelnost mladih in podnebne spremembe.

Podpredsednik komisije Jyrki Katainen je ob predstavitvi predloga izpostavil, da lahko dodeljena sredstva spodbudijo še več naložb. Za naslednji teden je napovedal predlog novega investicijskega sklada, kamor bodo lahko članice po želji usmerile nekaj sredstev in tako spodbudile naložbe.

Kohezijska politika ostaja najvidnejša, najkonkretnejša in najbolj nadzorovana politika v EU, ki bo v prihodnje bolj usmerjena in prijaznejša do uporabnika, saj so predvidene znatne poenostavitve postopkov, je izpostavila evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu.

Kohezijska sredstva se bodo v prihodnje dodeljevala ob upoštevanju petih prioritet, ki naj bi zagotovile pametnejšo, bolj zeleno, bolj povezano in bolj socialno Evropo ter Evropo, ki bo bliže državljanu, še poudarjajo v Bruslju.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar