FinD - Novice - Večina strank za dvig proračunskih sredstev za kulturo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.5.2018

Večina strank za dvig proračunskih sredstev za kulturo

Ljubljana, 28. maja (STA) - Več strank se je v volilnih programih izreklo, da Slovenija potrebuje prenovo kulturnopolitičnega modela, večina jih je tudi za dvig proračunskih sredstev. Med izpostavljenimi področji so knjiga, ki bi lahko imela nižji davek, film, ki bi lahko bil izdatneje državno podprt, dediščina in samozaposleni. Medije pa stranke omenjajo le na splošno.

Da kultura potrebuje drugačno obravnavo, nekatere stranke namigujejo s podnaslovi svojih volilnih programov. "Nov kulturni zagon," se glasi kulturi posvečeno poglavje stranke SD, kjer menijo, da je področje treba "ponovno postaviti v središče javnega interesa" in ga bolj povezati z gospodarstvom. Podoben podnaslov ima tudi Levica - "Kulturo vrnimo v središče družbe".

V SDS, sodeč po splošnem programu stranke, menijo, da kultura ni le stvar identitete, ampak "tudi temelj ekonomskega bogastva". V DeSUS jo vidijo kot "ključno blagovno znamko Slovenije". V NSi pa njeno negovanje pojmujejo kot "dolžnost in odgovornost pred prihodnjimi rodovi".

V Listi Marjana Šarca (LMŠ) se nagibajo h "kulturi za vključujočo družbo" in dodajajo, da jo je treba razumeti kot družbeno inovacijsko polje, da je treba okrepiti njen položaj znotraj vladnih politik in razumevanje na nacionalni ravni. Tudi za SMC je kultura "spodbujevalec ustvarjalnosti in gospodarskega razvoja", ob čemer podobno dodajajo, da bi jo bilo treba sistemsko povezati s preostalimi resorji.

Stranke, ki so bile v trenutnem sklicu DZ ali jim javnomnenjske ankete napovedujejo prestop parlamentarnega praga, se strinjajo, da slovenska kultura potrebuje drugačno organiziranost oziroma politiko. Pri tem razmišljajo v smeri boljših pogojev tako v ljubiteljski kot profesionalni kulturi kot tudi med javno sfero in samozaposlenimi. Nekatere sicer konkretnih rešitev za to ne ponujajo, denimo LMŠ, druge pa kot možnost za dosego tega cilja omenjajo spremembe in dopolnitve zakonodaje, med njimi SD, NSi, SDS in SMC.

Veliko strank, ki se poteguje za vstop v parlament, je tudi za dvig proračunskih sredstev za kulturo - na postavki pristojnega ministrstva je ta lani znašal nekaj več kot 155 milijonov evrov. Pri tem večinoma omenjajo raven iz leta 2009 - takrat je po rebalansu znašal dobrih 214 milijonov evrov -, v primeru SDS pa raven iz leta 2008 - po rebalansu je tedaj znašal dobrih 178 milijonov evrov.

Med posamičnimi področji, ki bi jim namenile pozornost, so stranke izpostavile knjigo, pri čemer sta Levica in DeSUS napovedali uvedbo ničelne stopnje davka, v SDS pa znižanje davčne obremenitve na pet odstotkov.

Pomenu jezika so se posvetile tudi SD in NSi. V obeh se zavzemajo za pospeševanje njegove rabe v digitalnem okolju. Za večjo digitalizacijo so, denimo, tudi v SMC.

Izpostavljeno področje je tudi film, ki ga omenja SD z napovedjo, sicer brez konkretnih številk, o več sredstvih in digitalizaciji. Prav to področje omenja tudi SLS, kjer so zapisali namero o 12 milijonih evrov za "normalno delovanje" ter "še vsaj milijon letno", kolikor bi Slovenija po njihovem mnenju potrebovala za restavracijo filmske dediščine.

Še eno izpostavljeno področje je dediščina, ki jo navaja več strank. V NSi zagovarjajo, da bi bilo treba snovno in nesnovno dediščino "bolj kot doslej uvrstiti v turistično ponudbo". Da bi bogata kulturna dediščina in kulturna ponudba lahko postali osrednji del turistične ponudbe, zagovarja tudi Dobra država. Levica in SDS pa sta za drugačno varstveno politiko, druga tudi za umestitev področja v neposredno povezane resorje in povišanje sredstev.

Glede nevladnih organizacij (NVO) in samozaposlenih v kulturi se stranke strinjajo, da bi bilo treba nekaj ukreniti, bolj konkretno pa to razdelajo NSi, Levica in SDS. Prva je za strategijo razvoja NVO in razvojne politike samozaposlenih, ureditev statusa in izboljšanje materialnih možnosti za njihovo delovanje. Druga je za uvedbo stopenjskega in progresivnega cenzusa, razpisov in programov, ki bodo namenjeni različnim življenjskim in delovnim obdobjem samozaposlenih, ter za ureditev bolniških in sistematizacijo delovnih poškodb. Tretja pa za premislek o samostojnem zakonu, ki bi samozaposlenim in zasebnim zavodom v javnem interesu omogočil ustanovitev zadruge, ki bi jo sofinancirala država.

Volilni programi vsebujejo še nekaj specifik. Levica, denimo, omenja večjo dostopnost avtorsko zaščitenih del za nekomercialno rabo, SMC uvedbo davčne olajšave do pet odstotkov letne dohodnine za večjo dostopnost aktivnosti na področju kulture, NSi pa dokončanje neuresničenega Nuka II, projekta z začetkom v letu 1987, ki "predstavlja sramoto in nespodobnost državne in kulturne politike". Piratska stranka bi za promocijo kulture med mladimi državljanom ob dopolnjenem 18. letu starosti podarila enoletno vstopnico za obisk kulturnih ustanov, SDS pa bi izkoristila možnost pridobitve znaka evropske kulturne dediščine za Zdravljico.

O medijih, ki prav tako sodijo v pristojnost ministrstva za kulturo, se stranke v svojih programih izrekajo bolj na splošno. Za spremembe medijske zakonodaje so se izrekle SMC, NSi in DeSUS. Prva bi uvedla "projekte boja zoper fake news" (lažne novice), druga bi okrepila inšpekcijske službe, tretja pa sprejela tudi medijsko strategijo. Boj proti lažnim novicam napoveduje tudi SD, ki bi ob tem spodbujala še medijsko vzgojo.

SDS "ob popolni pojmovni in strokovni zmedi, ki vlada na ministrstvu v zvezi z medijsko politiko", celovite spremembe zakona o medijih ni predlagala, je pa zapisala, da bi bilo treba usmeriti t. i. medijski sklad "predvsem v podporo medijem, ki so v manjšini in marginalizirani, tako da se bo skušalo vsaj nekoliko omiliti prevladujoče medijsko enoumje".

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednji vprašanji:

1. Ali zagovarjate zvišanje proračunskih sredstev za kulturo - če da, na koliko odstotkov BDP?

2. Bi ukinili obvezno naročnino za RTV?

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije

Po njihovem mnenju bi bilo ključno vzpostaviti novo ravnovesje med javnimi zavodi in nevladnim sektorjem - tudi za ceno konflikta, ker imajo v sedanjem kulturnem modelu prednost plača in druge iztožljive obveznosti. Z vzpostavitvijo novega ravnovesja bi dobili programsko fleksibilna sredstva znotraj proračuna ministrstva. Primer napačnega modela se jim zdi RTV, kjer približno 80 odstotkov dajejo za plače, 20 odstotkov pa za programe. Proračun bi bilo po njihovi oceni treba vrniti na raven izpred leta 2009, ko je ta znašal 204 milijone evrov, RTV naročnino pa ukiniti.

DeSUS

Zvišanje proračunskih sredstev podpirajo, cilj bi moral biti delež v višini 1,5 odstotka BDP, do česar pa bi lahko prišli le postopno. Nujno bi bilo treba tudi spodbuditi kulturo k bolj učinkovitemu zajemanju sredstev iz drugih virov in to omogočiti s spremembami zakonodaje. Obvezne RTV naročnine ne bi ukinili, bi se pa bilo treba prizadevati za višjo kakovost dejavnosti RTV na področju obveščanja, za nadaljnji razvoj digitalne platforme RTV in za ohranitev tistih programov, zaradi katerih je javna RTV kot nekomercialna ustanova nenadomestljiva.

Dobra država

Določena povišanja so po njihovi oceni nujna, najprej pa bi preverili ustreznost porabe obstoječih sredstev za kulturo. Obvezne RTV naročnine ne bi ukinili, bi pa bilo treba po njihovih besedah preveriti, kako se porabljajo sredstva s tega naslova.

Levica

Obseg sredstev za kulturo se mora po njihovem mnenju vrniti vsaj na 2,2 odstotka proračuna (okvirno odstotek BDP), kolikor je znašal leta 2009. Obvezne RTV naročnine ne bi ukinili, so pa za razmislek o uvedbi progresije, pri čemer bi prebivalci z višjimi dohodki plačevali več, ostali pa manj kot doslej.

Lista Marjana Šarca

So za odpravo finančnih rezov v kulturi, trenutno okrog 40 milijonov evrov primanjkljaja, da bi prišli na raven financiranja iz leta 2009. Ob upoštevanju inflacije bi bilo po njihovem mnenju treba dvigniti financiranje na okrog dva odstotka BDP. Dinamika postopnega dvigovanja pa bi bila odvisna od finančnih zmožnosti proračuna. Obvezne RTV naročnine ne bi ukinili, ker se jim zdi kakovosten javni medijski prostor eden ključnih pogojev zrele demokracije. Bi pa bilo treba vzpostaviti nadzor nad porabo teh sredstev, menijo.

Naprej Slovenija

Zvišanja proračunskih sredstev za kulturo ne zagovarjajo, prav tako ne ukinitve obvezne RTV naročnine.

NSi

Glede na gospodarsko rast bi bilo po njihovem mnenju treba ustrezno povečati sredstva, financiranje kulture pa urediti sistemsko. Obvezne RTV naročnine ne bi ukinili.

Piratska stranka Slovenije

Proračunska sredstva za kulturo bi zvišali na primerljivo raven z državami v EU, torej dva odstotka, obvezne naročnine za RTV pa ne bi ukinili.

SD

Po njihovem mnenju bi bilo sredstva po dolgih letih padanja treba povišati na raven iz leta 2009. Obvezne naročnine za RTV ne bi ukinili, ker se jim ta zdi protiutež oglaševalskim prihodkom, ki omogoča javnemu servisu, da deluje neodvisno od kapitalskih in političnih interesov.

SDS

Delež za kulturo bi po njihovi oceni moral doseči raven iz leta 2008, če bi želeli, da bi področje dobilo bolj ustrezno podlago in spodbudo za kreativno rast. Glede obvezne RTV naročnine pa menijo, da bi RTV Slovenija, ki za svoje delovanje prejema sredstva vseh državljanov preko plačila tega prispevka, morala dejansko spoštovati to, kar piše v zakonu, statutu in v programskih standardih ter v svojem informativnem programu poročati nepristransko in uravnoteženo.

SLS

Država mora po njihovem mnenju kulturne dejavnosti regulirati in delno tudi podpirati, dokler kulture ne bo podpiral močan zasebni sektor. Pri tem kot nujne vidijo nekatere podpore za strateške projekte in dediščino, druge pa bi bilo treba prepustiti trgu in jim omogočiti davčne olajšave. Pri tem navajajo javne zavode, ki nudijo največ možnosti racionalizacije. Z davčnimi olajšavami pri zaposlovanju za uspešne producente v kulturi pa bi dosegli večjo neodvisnost kulture, tako politično kot finančno, ter obenem povečali zaposlovanje. Z ukinitvijo obvezne RTV naročnine se ne strinjajo, vprašati pa bi se bilo treba, kaj dobimo za to.

SMC

Zagovarjajo postopno zviševanje sredstev iz integralnega proračuna, da bi proračun ministrstva za kulturo do konca mandata dosegel nekaj čez 200 milijonov evrov, to je približno 0,5 odstotka BDP. Obvezne naročnine za RTV ne bi ukinili, ker je to po njihovem prepričanju zagotovilo, da javna RTV ostane neodvisna od političnih vplivov, saj bi neposredno financiranje iz državnega proračuna pomenilo, da imamo državno. Treba pa bi bilo zagotoviti vzdržnejši poslovni model RTVS in da bi šlo razmerje porabljenih sredstev v prid produkciji kakovostnih vsebin, ki so v javnem interesu in jih komercialni mediji ne zagotavljajo.

SNS

Proračunska sredstva za kulturo bi zvišali, prav tako bi ukinili obvezno RTV naročnino.

Solidarnost

Sredstva za kulturo bi zvišali na minimalni standard 2,5 do 3 odstotke, ki ga priporočajo mednarodne konvencije. Obvezne RTV naročnine ne bi ukinili.

Stranka Alenke Bratušek

Proračunska sredstva za kulturo bi bilo po njihovem mnenju treba približati odstotku, ki ga je Slovenija namenjala pred krizo. Obvezne RTV naročnine ne bi ukinili.

Stranka slovenskega naroda

Zagovarjajo povišanje financiranja dela kulture, ki ni toliko tržno zanimiva, a je potrebna za duhovno rast naroda. To pa mora biti usklajeno s proračunskimi zmožnostmi. Pomembna se jim zdi tudi kakovost kulturne ponudbe, ki naj bo vodilo pred kvantiteto. Za ukinitev obvezne naročnine za RTV se že dolgo zavzemajo, prav tako za reorganizacijo RTV hiše in izboljšanje kakovosti programa.

Za zdravo družbo

Proračunska sredstva za kulturo bi zvišali na 0,5 odstotka BDP, obvezne RTV naročnine ne bi ukinili.

ZL in Sloga

Proračunska sredstva za kulturo bi zvišali za odstotek sredstev nad predkriznim stanjem, obvezno RTV naročnino bi ukinili, ker po njihovem mnenju hladno izloči interes tistih, ki jo plačujejo.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke Gibanje zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, Kangler & Primc - Združena desnica, GibanjeSkupajNaprej, ReSET, Socialistična partija Slovenije in Lista novinarja Bojana Požarja na vprašanja niso odgovorile.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar