FinD - Novice - Transportno omrežje v jadransko-jonski makroregiji lačno investicij
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.5.2018

Transportno omrežje v jadransko-jonski makroregiji lačno investicij

Ljubljana, 25. maja (STA) - Transportno omrežje v državah ob Jadranskem in Jonskem morju nujno potrebuje obsežne investicije, je bilo slišati v italijanski Catanii na forumu strategije EU za jadransko-jonsko makroregijo (EUSAIR). Predvsem majhne države bodo za pokritje teh potreb potrebovale več pomoči EU.

Na področju transporta med osmimi sodelujočimi državami EUSAIR vladajo velike razlike, je opozoril Franc Žepič s slovenskega ministrstva za infrastrukturo. Sicer razširjena železniška mreža je večinoma slabo izkoriščena, medtem pa so ponekod izredno slabe cestne povezave polne potniškega in tovornega prometa.

Obstajajo številni veliki projekti, ki pa že leta ostajajo bolj na ravni idej. Žepič je kot enega od takih primerov izpostavil t. i. jadransko-jonski koridor, avtocestno povezavo od Italije do Grčije.

Ob vprašanju, kako odpraviti velike razlike med državami, je Žepič spomnil na potrebo po investicijah. Pri tem bi morala EU pri koridorjih, ki so regionalnega, makroregionalnega ali evropskega pomena, veliko bolj pomagati manjšim državam pri pridobivanju sredstev, je menil.

Slovenija na primer med Ljubljano in Koprom ne potrebuje hitre železniške proge za vlake s hitrostjo 300 kilometrov na uro, saj te razdalje s 160 ali 180 kilometrov na uro ne premaga bistveno počasneje. Drugače je, če upoštevamo koridor od Milana do Budimpešte ali še dlje.

Podobno Črna gora s pol milijona prebivalcev težko gradi avtoceste po hribovitem terenu, kjer kilometer stane 15 do 20 milijonov ali celo več, je izpostavil sogovornik.

Žepič je opozoril še na pomen novih tehnologij, ki narekujejo napredek tako v izgradnji prometne infrastrukture kot v samih prevozih - med njimi digitalizacija, elektro mobilnost ter alternativna goriva.

"Pri novih tehnologijah je ključna predvsem interoperabilnost," je poudaril Žepič. Slovenska naprava DarsGo bi na primer morala omogočati tudi vožnjo v Avstriji in obratno. "Direktiva EU to že predvideva in do določene mere tudi zahteva, države pa žal delamo drugače," je dejal.

Alain Baron iz generalnega direktorata za mobilnost in promet Evropske komisije je potrebe po investicijah v temeljno transportno infrastrukturo na Zahodnem Balkanu do leta 2030 ocenil na 15 milijard evrov. Kot je poudaril, morajo države izboljšati načrtovanje, EU pa mora vztrajati pri zastavljenih prioritetah in pri dodeljevanju sredstev ne podlegati dnevni politiki.

Opozoril je še, da so članice EU v obdobju 2014-2020 več kot 85 odstotkov sredstev vložila v čiste oblike transporta. Na drugi strani so države Zahodnega Balkana od 2004 do 2014 več kot 85 odstotkov sredstev namenile za ceste.

Evropska komisija mora izboljšati učinkovitost finančnih instrumentov, je dodal. "To ne pomeni več sredstev, ampak boljšo izrabo tega, kar že imamo."

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar