FinD - Novice - V Zagrebu letno srečanje hrvaških, slovenskih in mednarodnih investitorjev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.5.2018

V Zagrebu letno srečanje hrvaških, slovenskih in mednarodnih investitorjev

Zagreb, 24. maja (STA) - V Zagrebu so se začeli 5. slovenski in hrvaški dnevi investitorjev, na katerih imajo potencialni vlagatelji možnost neposrednega boljšega spoznavanja z družbami, ki so uvrščene na ljubljansko in zagrebško borzo. Dvodnevnega dogodka se letos udeležuje 25 investicijskih družb in bank ter 55 vlagateljev in analitikov.

Na dnevih investitorjev sodelujejo predstavniki petih slovenskih in 11 hrvaških borznih družb - AD Plastic, Arena Hospitality Grupa, Atlantic Grupa, hrvaško elektrogospodarstvo (Hep), Hrvatski telekom, Ina - Industrija nafte, Intereuropa, Luka Rijeka, Petrol, Podravka, Pozavarovalnica Sava, Tankerska Next Generation, Telekom Slovenije, Valamar Riviera, Zagrebačka burza in Zavarovalnica Triglav.

Zainteresirani vlagatelji iz Češke, Estonije, Hrvaške, Kitajske, Madžarske, Slovenije in Velike Britanije imajo več priložnosti za sestanke z najuglednejšimi borznimi družbami iz Slovenije in Hrvaške. Dogovorjenih je nekaj manj kot 200 individualnih in skupnih sestankov, je povedal predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec na novinarski konferenci, ki je potekala v Zagrebu.

Izrazil je zadovoljstvo s sodelovanjem dveh borz v preteklih letih ter je dejal, da je sinergija prinesla pozitivne rezultate. Ocenil je, da bi podobno sodelovanje, ki bi zajelo širši trg jugovzhodne Evrope, na katerem posluje veliko kakovostnih podjetij, pritegnilo pozornost tudi največjih svetovnih investicijskih družb.

Predsednica uprave zagrebške borze Ivana Gažić je povedala, da se je skozi leta pokazalo, da se Ljubljanska in Zagrebška borza spopadata s precej podobnimi težavami. Izpostavila je dolgoletni hrvaški problem nelikvidnosti družb ter omenila dolgoletno privatizacijo, ki ima za posledico družbe z zelo nizkim številom prosto drsečih delnic. S podobno tržno kapitalizacijo kot Romunija ima namreč zagrebška borza pet- ali šestkrat nižji dnevni promet, je povedala Gažićeva na dogodku, ki tradicionalno konec maja poteka v Zagrebu.

Napovedala je, da bodo okrepili prizadevanja za krepitev trga, kar vključuje tudi spremembe hrvaške zakonodaje, da bi pridobili čim več borznih podjetjih.

Letos je zaradi krize v koncernu Agrokor ustavljeno trgovanje z delnicami borznih podjetij iz skupine. Hrvaški analitik Đivo Pulitika iz družbe Invest Capital za STA ni želel ugibati, kako se bo razpletla kriza v največji hrvaški družbi in kako bo vplivala na borze. Pričakuje, da bo izredna uprava koncerna dosegla pogodbo o poravnavi z upniki.

Slovenski analitik iz družbe Alta Sašo Stanovnik pa meni, da kriza v Agrokorju bolj bremeni Hrvaško, a posredno tudi Slovenijo. Kot je dejal za STA, kriza v koncernu preko hrvaških vlagateljev v Sloveniji na določen način vpliva tudi na slovenski trg. Kot je dejal, je vprašanje, koliko bi indeks SBI TOP morda zrasel v zadnjem letu, če tega učinka ne bi bilo.

Stanovnik je zelo optimističen, ko gre za razvoj dogodkov na slovenskem borznem trgu, ter ocenjuje, da je slovenski trg še naprej privlačen za vlagatelje čeprav nima zelo "izstopajoče in spektakularne zgodbe". Kot je pojasnil, je "možno dobiti lepo dividendo 4-5 odstotkov, istočasno pa je vrednotenje dovolj poceni, da je tudi če se kara koli zgodi, daje neko rezervo".

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar