FinD - Novice - Strokovnjaki nad demografske probleme s številnimi predlogi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.5.2018

Strokovnjaki nad demografske probleme s številnimi predlogi

Ljubljana, 24. maja (STA) - Sodelujoči na današnjem posvetu o demografskih spremembah v Sloveniji, ki jo je organiziral DS, so med drugim poudarili, da je staranje prebivalstva vseevropski problem. Nujni sta ustrezni družinska in migracijska politika, so menili nekateri.

Zniževanje stopnje rodnosti je tudi evropski problem, je dejal svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za področje gerontologije Božidar Voljč. Glede na to je izrazil upanje, da se bo problem reševal tudi na "evropskem parketu". Sicer pa Slovencev skupaj s tistimi, ki živijo v tujini, še nikoli v zgodovini ni bilo toliko kot zdaj, je spomnil.

Strategija dolgožive družbe, ki jo je vlada sprejela julija lani, poudarja pomen aktivnosti v vseh življenjskih obdobjih, ne le do upokojitve, je opozorila namestnica direktorja urada za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer. Po projekcijah bo do leta 2030 tistih, ki so stari 65 let in več, kar 139.000 več, medtem ko bo starih med 20 in 64 let 125.000 manj, je dejala.

Mednarodne migracije so sicer "vroča tema", vendar pa le približno tri odstotke svetovnega prebivalstva živi v drugi državi in ne v tisti, kjer so se rodili, je opozoril predsednik konference Soočanje z demografskimi izzivi Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete. Spomnil je tudi na to, da je bilo slovensko območje v letih med 1890 in 1914 med tistimi evropskimi območji, kjer je bilo izseljevanja največ. Šele od konca 60. let prejšnjega stoletja se v Slovenijo priseli več ljudi, kot pa se jih izseli, je povedal.

Matic Lozinšek iz Mlade akademije se je osredotočil na probleme mlade generacije raziskovalcev. Državna vlaganja v raziskave in razvoj so se od leta 2007 "katastrofalno zmanjšala", je dejal. "Slovenija hujša v glavo," je menil.

Po besedah predstavnika Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Andraža Rangusa, ki je predstavil demografske izzive z vidika pokojninskega sistema, povprečna starostna pokojnina za 40 let delovne dobe ali več znaša več kot 800 evrov. Najnižja pokojnina je res 218 evrov, toda njen prejemnik ima le 15 let delovne dobe, je povedal.

Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje pa je med nalogami za rešitev demografske krize med drugim omenil vzpostavitev humane in finančno vzdržne dolgotrajne oskrbe, tako da bi se delež BDP v ta namen zvišal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar