FinD - Novice - Upravno sodišče razsodilo v prvem primeru varčevalcev LB iz BiH
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.5.2018

Upravno sodišče razsodilo v prvem primeru varčevalcev LB iz BiH

Ljubljana, 23. maja (STA) - Upravno sodišče je razsodilo v prvem primeru tožbe nekdanjega varčevalca Ljubljanske banke v Sarajevu, ki se je pritožil, ker mu je sklad za nasledstvo zavrnil zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge. Sodišče je tožbo zavrnilo. Pritrdilo je odločitvi sklada, sprejeti na podlagi zakona, ki za prenesene devizne vloge ne določa izplačila.

Sklad za nasledstvo je marca lani v skladu z zakonom o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić zavrnilo verifikacijo devizne vloge tožnika, ker je vsa sredstva s svoje devizne vloge prenesel na svoj posebni privatizacijski račun pri agenciji za privatizacijo v Federaciji BiH.

Upravno sodišče je aprila letos razsodilo, da je bila odločitev sklada pravilna in utemeljena v zakonu, prav tako se je strinjalo tudi z razlogi, s katerimi je sklad utemeljil odločitev. Pri tem je kot nesporno potrdilo ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnikova devizna vloga na podlagi predpisov BiH prenesena na posebni račun za namene posebne uporabe, pri čemer iz teh predpisov ne izhaja, da bi s takšnim prenosom prišlo zgolj do subsidiarne odgovornosti BiH za poplačilo terjatve. S tem prenosom je prenehala terjatev tožnika do Glavne podružnice LB Sarajevo iz naslova njegove stare devizne vloge, zaradi česar je izključena tudi obveznost Ljubljanske banke, katere izpolnitev je za namen izvršitve sodbe v zadevi Ališić s sprejemom zakona prevzela Slovenija, piše na spletni strani sklada.

Upravno sodišče je v svoji odločitvi glede na sodbo v zadevi Ališić hkrati zaključilo, da se položaj pritožnikov Ališić in Sadžak v bistvenem razlikuje od položaja tožnika v predmetni zadevi, saj za razliko od tožnika navedena pritožnika nista uporabila svojih starih deviznih vlog v privatizacijskem procesu v BiH.

Ugotovilo je tudi, da tej zakonski določbi ni mogoče očitati neskladja s sodbo v zadevi Ališić, saj je po prenosu devizne vloge tožnika na posebni privatizacijski račun prenehala njegova terjatev do Glavne podružnice LB Sarajevo iz tega naslova.

Sodba je pravnomočna. Tožnik se sicer v okviru izrednih pravnih sredstev lahko v 30 dneh obrne na vrhovno sodišče za revizijo sodbe. Sodišče pa mora najprej odločati o dopustnosti primera. V okviru izrednih pravnih sredstev se lahko obrne tudi na ustavno sodišče.

Zoper sodbe, izdane v upravnem sporu na prvi stopnji, bi sicer bila dovoljena pritožba le, če bi sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil sklad za nasledstvo ter bi na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, so pojasnili za STA na skladu.

To je prva pravnomočna sodba upravnega sodišča na eno od okoli 950 tožb, ki so jih vložili nekdanji varčevalci Ljubljanske banke v Zagrebu oz. v Sarajevu, katerim je sklad za nasledstvo zavrnil zahtevo za verifikacijo oziroma odločilo, da do izplačila stare devizne vloge niso upravičeni.

Po podatkih sklada je med njimi samo 15 tožb bivših varčevalcev zagrebške podružnice LB. Iz procesnih razlogov je sodišče že zavrglo 420 tožb nekdanjih varčevalcev LB Sarajevo, 313 tožb varčevalcev te podružnice pa je na sodišču v postopku vsebinskega odločanja, so za STA povedali na skladu.

Direktorica sklada Metka Prevc je ob tem povedala, da gre med tožbami varčevalcev BiH v večini primerov za tiste, ki so svoje devizne vloge prenesli na račune v okviru privatizacije v BiH in zato po slovenskem zakonu niso upravičeni do povračila. Po prvi pravnomočni sodbi upravnega sodišča, ki je pritrdilo skladu, tako osebno meni, da ne bi smelo priti do preobrata, saj je zakon o izvrševanju sodbe Ališič jasen.

Del varčevalcev LB Sarajevo je skladno z zakonodajo BiH v 90. letih prejšnjega stoletja svoje devizne vloge iz podružnice LB Sarajevo prenesel na enotne privatizacijske račune v BiH. Ker jih zaradi razmer v BiH v postopkih privatizacije vsi niso mogli izkoristiti, sedaj želijo, da bi bili vključeni v slovensko shemo poplačil. Zakon, ki ga je Slovenija sprejela za implementacijo sodbe Ališić, tega ne predvideva, saj je obveznost izplačila skladno z zakonodajo BiH iz podružnice prešla na Federacijo BiH in zato za njihovo izplačilo ni odgovorna LB oziroma posledično Slovenija.

Sklad za nasledstvo je sicer na svoji spletni strani tudi sporočil, da je ustavno sodišče marca iz procesnih razlogov zavrglo tri zadeve, ki so se nanašale na presojo zakona o načinu izvršitve sodbe ESČP v zadevi Ališić ter eno pobudo za presojo ustavnosti zakona, ki jo je vložila zastopnica varčevalcev.

Rok za vlaganje zahtev za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB v Zagrebu in Sarajevu se je po dobrih dveh letih iztekel 31. decembra lani. Po zadnjih podatkih je sklad do konca letošnjega aprila odločil v okoli 32.660 zadevah ter izplačal 259,60 milijona evrov.

Svet Evrope je marca uradno zaključil nadzor nad izvrševanjem sodbe v zadevi Ališić iz leta 2014 v Sloveniji. S tem je bil primer za Slovenijo uspešno zaprt.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar