FinD - Novice - Slovenija vnovič napredovala na lestvici konkurenčnosti IMD
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.5.2018

Slovenija vnovič napredovala na lestvici konkurenčnosti IMD

Ljubljana, 23. maja (STA) - Odkar je Slovenija izšla iz krize, stalno izboljšuje položaj na lestvicah konkurenčnosti. Potem ko je leta 2014 na lestvici švicarskega inštituta IMD zasedala 55. mesto, se je do lani povzpela do 43. mesta, letos pa je položaj še dodatno izboljšala. Kljub temu se še ne more pohvaliti s takšno konkurenčnostjo kot pred krizo.

Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD je preučil konkurenčnost v 63 državah in Slovenija je letos zasedla 37. mesto. To je šest mest višje kot lani, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. A hkrati je dodal: "Pred krizo smo bili na 32. mestu, torej še vedno nismo dosegli konkurenčnosti kot pred krizo."

IMD v raziskavi ocenjuje države v štirih sklopih: gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. V zadnjem letu je Slovenija izboljšala oz. vsaj ohranila uvrstitev na vseh štirih področjih, najbolj pa pri gospodarski uspešnosti.

Uvrstitev glede na gospodarsko uspešnost je izboljšala za 18 mest in se povzpela na 29. mesto. Pri poslovni učinkovitosti je napredovala za eno mesto na 47. mesto, na področju infrastrukture pa za tri na 28. mesto. Pri vladni učinkovitosti je ostala na 42. mestu. "Gospodarska uspešnost in infrastruktura sta torej trenutno naša konkurenčna prednost," je komentirala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

"Na področju gospodarske uspešnosti Slovenija dosega najboljše ocene za mednarodno trgovino ter cene," je pojasnila. Najbolj se je izboljšala ocena zaposlenosti, ki se je lani v naši državi močno povečala, najslabše ocenjen sklop na področju gospodarske uspešnosti pa so mednarodne investicije, kjer se Slovenija uvršča v zadnjo deseterico držav, pa čeprav je tudi tu od lani izboljšala položaj za štiri mesta. "Menedžerji menijo, da je precej manjša nevarnost selitve storitvenih in proizvodnih dejavnosti iz Slovenije," je povedala Uršičeva.

Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija izboljšala oceno javnih financ in malenkost tudi institucionalnega in družbenega okvira, medtem ko se je ocena fiskalne politike in poslovne zakonodaje poslabšala. "Ocena fiskalne politike ostaja že nekaj let nizka zaradi visoke obdavčitve tako dela kot potrošnje," je pojasnila Uršičeva.

Med vsemi štiri sklopi je Slovenija najslabše ocene vedno dobivala za poslovno učinkovitost in tako je tudi letos, čeprav je do prvega večjega premika prišlo že lani, zdaj pa je oceno izboljšala še za eno mesto. V zadnjem letu dni so se izboljšale ocene vseh kazalnikov na področju poslovne učinkovitosti z izjemo produktivnosti in učinkovitosti, je povedala Mateja Drnovšek z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Glede učinkovitosti je sicer dodala, da slaba ocena velja za velika podjetja, medtem ko je ocena učinkovitosti malih in srednje velikih podjetij zelo dobra.

Na področju infrastrukture smo letos dobili najboljšo oceno v zadnjih 10 letih, k izboljšanju pa je prispevalo predvsem izboljšanje ocene za osnovno infrastrukturo. Prav tako sta se izboljšali oceni tehnološke infrastrukture ter zdravja in okolja, nekoliko pa se je poslabšala ocena izobraževanja. Za slednje je Drnovškova okrivila prihajanje tujih študentov v Slovenijo, medtem ko je mobilnost slovenskih študentov navzven veliko boljša. Na področju infrastrukture je sicer absolutna prednost Slovenije povezana s pismenostjo, kjer se vsa leta uvrščamo v vrh lestvice.

Stanovnik je ocenil, da tako visokih uvrstitev na lestvici konkurenčnosti v prihodnjih letih ne bomo mogli več dosegati. "Ob rasti, ki bo letos in prihodnje leto še visoka, moramo povečati obseg domačih in tujih investicij," je dejal, med izzivi za izboljšanje ocene gospodarske uspešnosti države pa je izpostavil še nastajanje novih startupov ter zapolnitev kadrovske vrzeli.

Da bi izboljšali oceno vladne učinkovitosti, je po njegovih besedah treba prestrukturirati davčno politiko, modernizirati državno upravo, izvesti celovito zdravstveno reformo, izboljšati delovno zakonodajo ter učinkovito črpati evropska sredstva. Pri poslovni učinkovitosti je treba narediti premike navzgor pri korporativnem upravljanju podjetij ter preprečevati beg možganov, medtem ko je pri infrastrukturi izpostavil predvsem modernizacijo železnic.

Na prvo mesto tokratne lestvice konkurenčnosti inštituta IMD so se letos prebile lani četrtouvrščene ZDA. S tem je Hongkong zdrsnil na drugo mesto, sledijo Singapur, Nizozemska in Švica. Med prvimi 20 državami na lestvici je 11 evropskih držav, Stanovnik pa je izpostavil predvsem Avstrijo, ki je napredovala za sedem mest in je na 18. mestu. Ta rast ni le posledica gospodarske rasti, pač pa tudi nekih strukturnih reform, zmanjšanja državnega dolga in povečanja produktivnosti v podjetniškem sektorju, je povedal.

Dve tretjini ocene sicer predstavljajo "trdi", statistični kazalci, eno tretjino pa "mehki" kazalci, izračunani na podlagi ankete. V Sloveniji je nanjo odgovarjalo 100 menedžerjev, Gorazd Mihelič iz agencije Spirit Slovenija pa je ocenil, da smo glede trdih kazalcev že skoraj dosegli limit in če bomo želeli še izboljševati konkurenčnost, bo treba delati na strukturnih reformah.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar