FinD - Novice - Potrebe na trgu dela pokriva predvsem uvoz tuje delovne sile
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.5.2018

Potrebe na trgu dela pokriva predvsem uvoz tuje delovne sile

Ljubljana, 22. maja (STA) - Svetovna gospodarska rast kaže znake umirjanja in tudi v Sloveniji se je v prvem četrtletju nekoliko upočasnila, a ostala bistveno močnejša kot v evrskem območju, ocenjuje Banka Slovenije, ki pričakuje nadaljevanje investicijskega cikla. Potrebe na trgu dela pokriva predvsem uvoz tuje delovne sile, rast plač pa zaostaja za rastjo produktivnosti.

V letošnjem prvem četrtletju se je nekoliko upočasnila gospodarska rast v evrskem območju, ustavilo se je tudi poviševanje napovedi letošnje gospodarske rasti za glavne trgovinske partnerice Slovenije. Se je pa zmanjšala možnost negativnega vpliva močnega evra na cenovno konkurenčnost izvoznikov, saj je evro v zadnjem mesecu proti dolarju izgubil pet odstotkov vrednosti, je v majskem povzetku makroekonomskih gibanj zapisala Banka Slovenije.

Tudi v Sloveniji se je gospodarska rast v prvem četrtletju nekoliko upočasnila, a ostala bistveno močnejša kot v evrskem območju. "Medletna rast industrijske proizvodnje in izvoza se je znižala, manj intenzivna je bila tudi rast domačega trga, vsaj če tako sklepamo na podlagi prihodkov v trgovini in gradbeni aktivnosti," so navedli.

Na upočasnitev rasti gradbeništva je vplivalo predvsem slabo vreme, povpraševanje po gradbenih delih pa je ostalo močno. Uvozni podatki sicer nakazujejo nadaljevanje investicijskega cikla, saj se je uvoz proizvodov za investicije v letošnjem prvem četrtletju močno povečal. Rast uvozne komponente domačega povpraševanja kljub temu ni opazneje presegla rasti izvoza, tako da je ostal enoletni presežek na tekočem računu do marca zelo visok pri 6,4 odstotka ocenjenega bruto domačega proizvoda.

Hitro rast zaposlovanja v veliki meri omogoča pritok tuje delovne sile. V letošnjih prvih štirih mesecih je bilo izdanih več kot 5000 delovnih dovoljenjih za zaposlitev tujcev, kar je 78 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kar 82 odstotkov dovoljenj je bilo pridobljenih na podlagi sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH.

Hitra rast zaposlovanja izhaja tudi iz zaposlovanja brezposelnih, kar se odraža v zniževanju stopnje registrirane brezposelnosti, ki je marca padla na 8,6 odstotka. Čeprav številni kazalniki kažejo na pomanjkanje delavcev, rast plač ostaja razmeroma nizka, marca le 2,9-odstotna, kar je precej pod ocenjeno rastjo produktivnosti dela.

Javnofinančni položaj se še naprej izboljšuje. Prilivi davkov in prispevkov so bili v prvih štirih mesecih medletno večji za okoli 7,5 odstotkov, še vedno pa ni pospeška v črpanju evropskih sredstev. Ob ugodnih gibanjih so prisotna tudi različna tveganja, ki vključujejo negotovost glede prihodnje višine sredstev za zaposlene in javnih investicij.

Analiza zaključnih računov gospodarskih družb potrjuje lanski vzpon slovenskega gospodarstva. Neto dobiček se je v primerjavi z letom 2016 povečal za več kot 15 odstotkov in je presegel 3,7 milijarde evrov, kar je najvišja raven po letu 2007. Vendar je bil dosežen v precej drugačnih razmerah, saj so se - v nasprotju z visoko rastjo zadolževanja v obdobju pregrevanja gospodarstva - gospodarske družbe lani v agregatu še razdolževale.

Delež lastnih sredstev v virih financiranja gospodarskih družb se je lani ponovno povečal, visoki dobički pa omogočajo nadaljevanje tovrstnega načina financiranja. Z vidika finančne stabilnosti podjetij je to ugodno, saj zmanjšuje potrebo po dolžniškem financiranju, tudi pri domačem bančnem sistemu. Za banke pa to predstavlja izziv, saj so soočene z dohodkovnim tveganjem šibke rasti obrestnih prihodkov z naslova kreditiranja podjetij.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar