FinD - Novice - Osveščanje pomembno orožje v boju proti dvojni kakovosti izdelkov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.5.2018

Osveščanje pomembno orožje v boju proti dvojni kakovosti izdelkov

Ljubljana, 21. maja (STA) - Dvojno kakovost živil in namerno zavajanje potrošnikov je težko dokazati, so opozorili govorci na okrogli mizi o dvojni kakovosti izdelkov in pravicah potrošnikov. Pomembno orožje v boju proti nepoštenim praksam je zato osveščanje in izpostavljanje goljufov. Evropski "new deal" za potrošnike ob tem prinaša več zakonodajnih sprememb.

Na okrogli mizi z naslovom Ali je dvojna kakovost izdelkov dejstvo - kaj novi evropski paket pravic pomeni za potrošnika?, ki sta jo pripravila evropski poslanec Igor Šoltes in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), so med drugim izpostavili problem opredeljevanja različne kakovosti proizvodov. "Trditve nekaterih, da na skupnem evropskem trgu ni živil dvojne kakovosti, je lažna novica," je prepričan Šoltes.

Analiza Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je analizirala izdelke za vzhodne in zahodne trge, je sicer pokazala določene nepravilnosti, ne pa signifikantnih odstopanj, je povzel vodja sektorja za živila, krmo in zdravila na upravi Matjaž Guček. "Nekaj več" odstopanj je odkrila ZPS v primerjavi 32 parov izdelkov iz Slovenije in Avstrije, je povedala predsednika ZPS Breda Kutin. Izpostavila je primer čokolade, pakirane v identično embalažo, pri čemer je bila takrat na avstrijskem trgu ponujena v 80-gramski, na slovenskem trgu pa v 100-gramski različici. "To je precej običajen način podražitve izdelka," je poudarila.

EU trenutno snuje vseevropsko primerjalno analizo kakovosti izdelkov. Enotna metodologija je bila objavljena 25. aprila, število držav članic, ki bo sodelovalo v njej, pa še ni jasno, je povedal Guček. Kutinova je priznala, da v ZPS velikih rezultatov tega preverjanja ne pričakujejo. "V komisiji za usklajevanje metodologije je imela industrija zelo močen položaj, bila je enakovredno zastopana," je pojasnila. Tako na primer v metodologiji ni opredeljeno, kaj je signifikantna razlika, zožan je nabor potencialnih izdelkov za analizo.

Na "dolge roke kapitalskih interesov" pri vprašanju pravic potrošnikov je opozoril tudi Šoltes, ki je spregovoril o sprejemanju novega dogovora (t. i. new deal) o pravicah potrošnikov na evropski ravni. "Procesi sprejemanja so dolgotrajni in uspeh ni samoumeven," je opozoril. Podjetja bodo po njegovem prepričanju med drugim zagotovo skušala minimizirati pojem odškodninskih tožb in samo višino potencialnih odškodnin za zavajanje potrošnikov - sedaj je eden od predlogov štiri odstotke in več njihovih letnih prihodkov.

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je med drugim opozoril na težavo pri dokazovanju zavajajočih poslovnih praks. Izpostavil je definicijo iz nove evropske direktive, da je zavajajoča poslovna praksa takšno trženje izdelkov na različnih trgih, da bi potrošnik izdelek lahko kupil, ker bi menil, da je enak. "Načeloma ni nedopustno tržiti različnih proizvodov na različnih trgih, a morajo biti jasno označeni kot različni," je dodal.

Problem pa je tudi izvajanje zakonodaje. "Konec lanskega leta je bila sprejeta uredba o sodelovanju med upravnimi organi, pristojnimi za varstvo potrošnikov v EU," je poudaril Pirnat. Ti lahko torej operativno sodelujejo in si izmenjujejo podatke. "Gre za kar pomembne spremembe," je poudaril, a bo ves ta novi paket verjetno učinkovit šele okoli leta 2020. "Razmere se počasi izboljšujejo in se še bodo," pa je dodal optimistično.

Kutinova pa je med drugim znova opozorila, da je kriza v Sloveniji izbrisala celo vrsto državnih aktivnosti za varovanje potrošnikov, ukinjen je bil urad za varstvo potrošnikov, neustrezna je ekipa na tem področju na gospodarskem ministrstvu, občutno so se zmanjšala tudi sredstva za nevladni sektor. Tudi Evropska komisija po njenih besedah ugotavlja, da šepa predvsem izvajanje zakonodaje v številih t. i. novih članicah EU.

Slovenski potrošniki so sicer po oceni govorcev precej dobro osveščeni, ne gre pa od njih pričakovati, da bodo sami ob nakupih podrobno preverjali vse deklaracije in jih primerjali z izdelki iz tujine. "Nepoštene prakse je treba objavljati, to bo velika kazen za trgovce in za podjetja," je poudaril ekonomist Marko Hočevar. "Na dolgi rok verjamem, da se spoštovanje potrošnika splača," je dodal.

Evropski potrošniški "new deal" sicer med drugim prinaša tudi evropske kolektivne tožbe. Vseeno pa evropski potrošniki ne morejo računati na visoke odškodnine, o kakršnih berejo, da so dosojene v primerih onstran Atlantika. Kot je namreč opozoril Pirnat, ZDA poznajo t. i. kaznovalne odškodnine, torej lahko vsak potrošnik zahteva kazen za proizvajalca, ki ga je oškodoval. V Evropi pa je odškodnina možna samo v višini, kot potrošnik dokaže, da je bil resnično oškodovan v materialnem ali nematerialnem smislu.

Pomembne pa bodo tudi spremembe na področju spletne trgovine, na primer jasna identifikacija trgovca in nadaljnje odpravljanje geoblokad, so poudarili govorci. Tudi tukaj pa bo glavno vprašanje delovanje zakonodaje v praksi, je še izpostavil Šoltes.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar