FinD - Novice - Več strank za dvig minimalne plače, v programih tudi ideje o univerzalnem temeljnem dohodku
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.5.2018

Več strank za dvig minimalne plače, v programih tudi ideje o univerzalnem temeljnem dohodku

Ljubljana, 21. maja (STA) - V volilnih programih več strank so ukrepi s področja sociale in trga dela na pomembnem mestu. Več jih primeren znesek za minimalno plačo vidi med 700 in 1000 evri, nekatere stranke se zavzemajo tudi za univerzalni temeljni dohodek. V programih so tudi obljube o ukrepih na področju stanovanjske politike in predlogi za reševanje brezposelnosti.

Sodeč po programih aktualnih parlamentarnih in strank, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo vstop v parlament, se v prihodnjem mandatu obeta zvišanje minimalne plače, kar pa bi stranke dosegle na različne načine. Medtem ko bi denimo v NSi dvignili enotno splošno olajšavo in dohodnino znižali tudi v Stranki Alenke Bratušek, v SDS zagovarjajo minimalno urno postavko. SD in Levica sta za redefinicijo minimalne plače, v Listi Marjana Šarca pa so prepričani, da je treba minimalno plačo usklajevati tako, da bo vedno nad pragom revščine.

V DeSUS, kjer so za minimalno plačo vsaj 700 evrov, bi poenotili prispevke iz plače in na plačo za vse vrste dela, podobno tudi v SD in SMC razmišljajo o poenotenju obravnave vseh zakonitih oblik dela.

Sicer več strank v svojih programih ponuja nekaj rešitev za ureditev področja prekarnega dela. Tako je denimo pri SMC zaslediti idejo o zadrugah za prekarne delavce in zavzemanje za poostren nadzor zlorab delovnopravne zakonodaje, pri Levici pa odpravo zasebnih agencij za posredovanje dela na ravni EU.

V mnogih strankah opozarjajo tudi, da je treba urediti razmerja med plačo in denarno socialno pomočjo, da plača ne bo destimulativna, pot do višje povprečne plače in do zmanjševanja revščine pa nekateri vidijo tudi v zmanjševanju deleža brezposelnih.

Področje zaposlovanja in sociale je obširno predvsem v programu stranke SD, ki je imela na čelu tega resorja vrsto let svojo ministrico. Med drugim tako napovedujejo nadaljevanje že začetih ukrepov, denimo programe socialne aktivacije dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, aktivno politiko zaposlovanja bi financirali v obsegu 1,5 odstotka BDP letno.

NSi se zavzema za spremembo delovnopravne zakonodaje, ki bo delodajalcem dajala več manevrskega prostora v primeru nezadovoljstva z delavcem, vendar hkrati delavcem ponujala visoko stopnjo varnosti. Levica medtem predlaga poskusno skrajšanje delovnika na 35 ur tedensko.

V programih več strank je zaslediti tudi predloge o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), in sicer bi z njim med drugim poskusili v SMC, LMŠ in Solidarnosti, pri čemer so v slednji prepričani, da je treba elemente UTD vgrajevati v obstoječe modele socialnih transferjev. NSi medtem kot ukrep družinske politike predlaga uvedbo UTD za vsakega otroka do 18. leta, v Stranki Alenke Bratušek pa so za uvedbo UTD za mlade od 18. do 25. leta.

Na področju družinske politike stranke poskušajo volivce prepričati tudi s predlogi ukrepov, kot so uvedba dopusta za nego otroka za enega od staršev, če je v bolnišnici z otrokom, mlajšim od 6 let, ter vrnitev 100-odstotnega nadomestila za starševski dopust (SD), 3000 evrov ob rojstvu vsakega otroka, za drugega naslednjega pa še 1000 evrov več (Združena desnica) ter brezobresten stanovanjski kredit za mlade in zmanjšanje njegove glavnice za 20 odstotkov z rojstvom vsakega otroka (SDS).

Stanovanjska problematika se sicer kot pereča kaže tudi v programih več drugih strank, tako se jih denimo več zavzema za gradnjo večjega fonda najemniških stanovanj, pri nekaterih je zaslediti tudi idejo o stanovanjskih zadrugah.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Boste v tem mandatu predlagali zvišanje minimalne plače in na koliko?

2. Bi se zavzeli za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju?

3. Prekarno delo - nujnost ali nujna odprava?

4. Boste predlagali, da denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostane 385 evrov?

5. Naštejte tri konkretne ukrepe, s katerimi bi znižali število ljudi, ki živijo pod pragom revščine.

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije

S predlogom zakona o minimalnih pravicah delavcev bi opredelili minimalno urno postavko ter posledično izvzeli vse dodatke, tako bi bila minimalna plača vsaj 700 evrov neto. Če se ne bo dvignila minimalna plača, ne bodo predlagali, da denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostane 385 evrov. Zavzeli bi se za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo samo v javnih oziroma državnih podjetjih, prekarno delo pa je nujno odpraviti. Število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, bi znižali z dvigom minimalne plače, dvigom pokojnine in zajezitvijo prekarnosti.

DeSUS

Minimalno plačo bi dvignili vsaj na 700 evrov. To je zanje tudi odgovor na vprašanje o višini denarne socialne pomoči po novem letu, saj ne želijo, da bi višina socialne podpore nestimulativno vplivala na zaposlene. Prekarno delo bi odpravili in se zavzeli za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju, rešitev pa vidijo tudi v večjem poudarku na fiksnem in variabilnem delu plače. Da bi pod pragom revščine živelo manj ljudi, bi dvignili minimalne pokojnine na okoli 620 evrov, na njihovo raven zvišali tudi vdovske pokojnine, popravili krivice upokojencem zaradi preteklega neusklajevanja in z izboljšanjem aktivne politike zaposlovanja omogočili zaposlitev dolgotrajno brezposelnim.

Dobra država

Menijo, da bi moral biti neto prejemek delavcev vsaj na ravni praga tveganja revščine, v podjetjih pa bi moral vsak dobiti plačilo, ki si ga zasluži. So za ureditev razmerja med socialno pomočjo in prejemki iz dela, ki ne smejo destimulirati delovne aktivnosti državljanov, in za boljšo ureditev predvsem področja socialnih pravic iz naslova prekarnega dela. Menijo pa, da so različne oblike prekarnega dela v določenih trenutkih pomagale reševati del slovenskega gospodarstva. Za manj ljudi pod pragom revščine po njihovem mnenju potrebujemo učinkovitejši socialni sistem, ki bo pomoč dejansko usmerjal tistim, ki jo potrebujejo, dvigniti pa je treba tudi minimalne prejemke.

Levica

So za takojšen dvig minimalne plače na 700 evrov in nato spremembo koncepta minimalne plače tako, da bo morala biti ta vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, kar znaša 736 evrov. Predlagali bodo, da denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostane 385 evrov, nato pa zahtevali, da se zviša na 442 evrov, kar predstavlja eksistenčni minimum. Poleg tega je treba po njihovem mnenju povečati število zaposlenih v javnem sektorju in javnih podjetjih, zlasti v zdravstvu in domovih za starejše. Nujno je treba odpraviti prekarno delo in v podjetjih uzakoniti razmerje med najvišjo in najnižjo plačo na največ 1:5, menijo.

Lista Marjana Šarca

Želijo, da so vsi dohodki vsaj nad pragom revščine in da se poveča povprečna plača. Zagovarjajo, da se v državnih podjetjih, ki uspešno poslujejo, za uspeh nagradi tudi vse zaposlene. Glede prekarnega dela menijo, da to potrebuje enotno definicijo, vsak, ki dela, pa mora imeti ne glede na obliko dela enake pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dela. Predlagali bodo, da denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostane 385 evrov, obenem pa zagovarjajo, da se določi razmerje med denarno socialno pomočjo, minimalno plačo, minimalno pokojnino in drugimi prejemki. Za zmanjšanje števila revnih predlagajo socialne transferje in projekte socialne aktivacije dolgotrajno brezposelnih, usklajevanje minimalne plače, da bo nad pragom tveganja revščine, ustvarjanje stabilnega finančnega in poslovnega okolja in izvedbo pilotnega projekta za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.

Naprej Slovenija

So za zvišanje minimalne plače na 850 evrov in za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v državnem sektorju in v podjetjih z državno lastnino, ne pa v privatnem sektorju. Zagovarjajo nujnost odprave prekarnega dela, prav tako pa bodo predlagali, da denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostane 385 evrov. Med ukrepi za zmanjšanje števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine, so našteli svobodo pri zaposlovanju, zagotovitev enakopravnega zaposlovanja tudi v državnem sektorju po sposobnosti, ne samo po zvezah, ter spodbujanje in izobraževanje ter program samozaposlovanja in pomoč države pri samozaposlitvi.

NSi

Povišali bodo vse neto plače, tudi minimalno, za približno 50 evrov na mesec, in sicer z dvigom enotne splošne dohodninske olajšave in novo ureditvijo plačevanja prispevkov za socialno varnost. Glede razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju menijo, naj odgovorni lastniki določijo primerno plačno politiko glede na poslovanje podjetja, za NSi pa je nujno, da bi čim manj ljudi prejemalo minimalno plačo. Ali bo posameznik delal v neki prekarni ali neki neprekarni obliki zaposlitve, bi morala biti njegova svobodna odločitev, menijo, bi mu bilo pa treba omogočiti, da bi sam izbral področje in način dela. Razlika med socialno pomočjo in minimalno plačo se jim zdi premajhna, zato so za dvig neto plače. Poleg višjih neto plač za zmanjšanje revščine zagovarjajo tudi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za vsakega otroka in uvedbo univerzalnega gospodinjskega dodatka za upokojenke.

Piratska stranka Slovenije

Podprli bodo smiselne dvige minimalne plače, a bo njihov fokus na dvigu števila ljudi, ki prejemajo več kot minimalno plačo. Za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju se ne bi zavzeli, menijo pa da je prekarno delo treba odpraviti. Ob tem ločujejo med prekarnostjo kot vsiljeno obliko delovnega razmerja in svobodnjaštvom, ki ga prostovoljno izberejo tisti, ki hočejo fleksibilno obliko dela. Predlagali bodo, da denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostane 385 evrov, zagovarjajo pa tudi zvišanje vseh plač in pokojnin vsaj na raven, ki zagotavlja preživetje, hitrejše in učinkovitejše vključevanje ljudi v programe za pridobivanje socialnih in drugih veščin ter okrepitev zaščite ranljivih skupin s proaktivno politiko pristojnih služb.

SD

Predlagali bodo redefiniranje in dvig minimalne plače, ki ne bo le presegla praga revščine, temveč bo vsakomur omogočala dostojno življenje, in se zavzeli za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju, pri čemer je njihova prioriteta doseganje soglasja za uvedbo obvezne delitve dobička med zaposlene. Glede prekarnega dela so odgovorili, da bodo poenotili vse zakonite oblike dela tako z vidika pravne ureditve kot z vidika vključitve in upravičenosti iz vseh oblik socialnih zavarovanj, ključni se jim zdijo ukrepi, ki bi vsakemu delavcu ne glede na obliko dela zagotovili ekonomsko, pravno in socialno varnost. So za to, da denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostane 385 evrov. Za zmanjšanje revščine predlagajo okrepitev aktivne politike zaposlovanja, dvig dodatka za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči in širitev kroga upravičencev do varstvenega dodatka.

SDS

So za zvišanje minimalne plače, če bodo za to obstajali ekonomski pogoji, veliko težav pa bi po njihovem mnenju lahko odpravili s prehodom na minimalno urno postavko. Prekarno delo je po njihovem mnenju realnost, ni pa nikakršne potrebe, da bi bili delavci, ki nimajo pogodb za nedoločen čas, oškodovani na račun socialne varnosti. Ali bodo predlagali, da denarna socialna pomoč tudi po novem letu ostane 385 evrov, je odvisno od okoliščin. Verjamejo, da bodo ukrepi na področju gospodarstva vodili do višjih plač, ker bo tako plačanih več prispevkov in davkov, pa bo na voljo tudi več sredstev za socialno pomoč. Ključno za boj proti revščini je zdravo gospodarstvo, menijo, načrtujejo pa tudi zmanjšanje stroškov dela in s tem povečanje neto plače, učinkovito aktivno politiko zaposlovanja in prilagoditev sistema socialnih transferjev.

SLS

Minimalna plača naj znaša vsaj 800 evrov, in to brez v njej skritih dodatkov, menijo, glede denarne socialne pomoči pa verjamejo, da niti 385 evrov ni dovolj za normalno življenje. Maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju ne bi uzakonili, ker da je to v nasprotju s tržno ekonomijo. Problematiko prekarnega dela bi reševali tako, da bi tipične oblike zaposlitve naredili bolj zanimive in ustanovili ministrstvo za malo gospodarstvo. Netipične oblike zaposlitve so primerne samo v primeru, če se delavec sam odloči zanje, menijo. Do manj revščine bi prišli z davčno razbremenitvijo dela in dvigom neto plač, vračilom ukradenih državnih pokojnin ter omejitvijo trgovinskih marž in s tem vzpostavitvijo višjih cen za kmetijske proizvode.

SMC

O morebitnem dvigu minimalne plače se niso izrekli, zgolj spomnili so, da se je v času njihovega vodenja vlade osnovni znesek zviševal vsako leto. Prepričani so, da bodo gospodarska rast in investicije pripomogli k splošnemu dvigu plač. Naklonjeni so ideji uzakonitve maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo, a mora gospodarstvo preceniti, ali je to možno. Menijo, da je treba v zameno za večjo fleksibilnost na trgu dela delavcem zagotoviti večjo pravno in socialno varnost, večjo participacijo pri dobičku in v lastništvu podjetij. Za postopno odpravo problema prekarnosti predlagajo kaznovanje zlorab zakonodaje, ustanovitev zadruge za prekarne delavce in poenotenje osnov za obračun prispevkov vseh vrst dela. Kdor se svobodno odloči za takšno obliko dela, pa v osnovi ni prekarec, menijo. Glede socialne pomoči so spomnili, da so podprli dvig na 385 evrov do konca leta in na 331 evrov po njem.

SNS

Predlagali bodo zvišanje minimalne plače na tisoč evrov, ne pa tudi tega, da višina denarne socialne pomoči tudi po novem letu ostane 385 evrov. Zavzeli se bodo za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju in za zakonsko ureditev prekarnega dela. Za zmanjšanje števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine, predlagajo, da se prerazporedijo finance, da se pobere denar tistim, ki so ga pokradli in odvlekli, ter da se zmanjša obremenitev prihodkov ljudi.

Socialistična partija Slovenije

Po njihovem mnenju mora minimalna plača znašati tisoč evrov, denarna socialna pomoč pa mora tudi po novem letu ostati 385 evrov, saj ni problem v socialni pomoči, ampak v pomanjkanju delovnih mest in v prenizkih plačah. Zagovarjajo uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju, in sicer v razmerju 1:5. Prekarno delo bi odpravili, s strogim nadzorom in uvedbo kazni za delodajalce bi namreč slednje prisilili k odpravi prekarnih delovnih razmerij. Poleg dviga minimalne plače in uvedbe uravnilovke 1:5 za zmanjšanje revščine predlagajo tudi zaščito slovenskega gospodarstva pred tujimi, kar bi po njihovem mnenju omogočilo več delovnih mest.

Solidarnost

So za zvišanje minimalne plače na 700 evrov neto ter za odpravo prekarnega dela, razen v izjemnih primerih, in omejitev deleža dovoljenih agencijskih zaposlitev. Menijo, da razmerje med najvišjo in najnižjo plačo v istem podjetju ne sme biti večje od 1:5, možni pa da bi morali biti tudi bonusi in malusi za uspešno oziroma neuspešno poslovanje. Zavzemajo se za vpeljavo univerzalnega temeljnega dohodka, ki bo odpravil najhujše oblike revščine in hkrati nagrajeval tudi tiste, ki delajo. Prav tako bi povečali prehransko samooskrbnost s 50 na 70 odstotkov in energetsko učinkovitost na raven povprečja EU, z doseženimi finančnimi učinki pa bi zagotovili vsem 300.000 ogroženim dodatek do višine praga revščine.

Stranka slovenskega naroda

Predlagajo zvišanje minimalne plače na 700 evrov in denarno socialno pomoč v višini 300 evrov, saj menijo, da je premajhno razmerje med socialno podporo in minimalno plačo škodljivo. Za podjetja v pretežno državni oziroma javni lasti bi se zavzeli za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo, za privatna pa ne. Po njihovih navedbah bo prekarno delo po uveljavitvi inovativne gospodarske platforme njihove stranke postalo preteklost. Za zmanjšanje revščine so po njihovem prepričanju potrebni dovolj delovnih mest, interes politike za njene državljane, odprava sistemske korupcije in kraje javnega, državnega in zasebnega premoženja.

Stranka Alenke Bratušek

Z znižanjem dohodnine bodo dvignili vse plače, tudi minimalno. Glede razmerja med najvišjo in najnižjo plačo menijo, da je petkratnik povprečne plače dobra rešitev, ki bi jo v socialnem dialogu lahko dogovorili tudi lastniki in zaposleni v zasebnih podjetjih, kamor država težje posega. Dokler nekdo dela prek pogodbe za določen čas ali kot samostojni podjetnik na svojo željo, do takega dela nimajo zadržkov, so pa za ukrepe, s katerimi bi odpravili prisilno prekarnost, pri čemer mora biti država vzor in mora odpraviti najemanje delavcev preko agencij. Zagovarjajo občutno razliko med minimalno plačo in socialno pomočjo. Za manj revščine je treba uvesti več državnih spodbud za ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, povezovati potrebe gospodarstva z izobraževalnim procesom, investirati v znanost in raziskave, menijo.

Za zdravo družbo

So za višjo minimalno plačo, ki bi jo določili v dogovoru s socialnimi partnerji. Za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju se ne bi zavzeli, glede denarne socialne pomoči pa podpirajo stališče vlade, da je njena višina 331 evrov. Prekarno delo bi odpravili v primerih, ko je v konkretno obliko razmerja delavec prisiljen, vendar pa mora obstajati možnost za vse, ki želijo samostojno razpolagati z izbrano obliko pogodbenega razmerja. Za zmanjšanje števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine, predlagajo brezplačno prehrano za vse otroke v vrtcih in šolah, ki bi bila organska in lokalno pridelana, razširitev sistema javnih del z večjimi pristojnostmi lokalnih skupnosti in spremembo višine pokojnin.

ZL in Sloga

So za pomembno zvišanje minimalne plače, izhodiščna plača za prvi tarifni razred bi morala biti nad pragom revščine, ostale pa sorazmerno višje, sicer pa bi minimalna plača za polni delovni čas morala biti takšna, da bo zagotavljala pokojnino vsaj evro nad pragom revščine. So za nujno odpravo prekarnega dela in za uzakonitev maksimalnega razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju. Denarna socialna pomoč v višini 385 evrov je po njihovem mnenju prenizka. Za zmanjšanje števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine, bi poleg zvišanja plač in denarne socialne pomoči tudi ukinili davek na plače do 1000 evrov bruto.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, GibanjeSkupajNaprej, Kangler & Primc - Združena desnica, ReSET in Lista novinarja Bojana Požarja na vprašanja niso odgovorile.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar