FinD - Novice - Komisija DZ objavila javni del poročila o sumih pranja denarja v bankah
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.5.2018

Komisija DZ objavila javni del poročila o sumih pranja denarja v bankah

Ljubljana, 18. maja (STA) - Komisija DZ, ki je preiskovala sume pranja denarja v NLB in Novi KBM, je objavila javni del končnega poročila. V sklepih DZ predlaga ugotovitev, da je za zgodbo v NLB politično odgovorna Pahorjeva vlada ter takratni guverner. Zoper nekdanjega uslužbenca Nove KBM in nekdanji uslužbenki NLB naj komisiji naloži naznanitev suma kaznivih dejanj.

Na predlog komisije naj DZ na predvideni izredni seji še v tem sklicu ugotovi, da so za sume pranja denarja v NLB, ki jih je komisija potrdila, odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance oz. zunanje zadeve France Križanič oz. Samuel Žbogar ter nekdanji premier Borut Pahor.

Kot posamezni nosilci javnih funkcij so odgovorni zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja v primeru, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranskih bank domnevno pral denar. Po mnenju komisije niso ustrezno ukrepali, da bi preprečili nastanek tveganja za nacionalno varnost Slovenije.

Zaradi morebitne uvedbe sankcij zaradi kršenja omejevalnih ukrepov zoper Iran so ogrozili vrednost kapitalske naložbe države v NLB, zaradi svojega ravnanja pa so oslabili zaupanje v delovanje državnih organov. Ob vsem tem pa Slovenija tako ni ustrezno ukrepala za preprečevanje širjenja jedrskega orožja, med drugim izhaja iz obrazložitve predloga sklepa.

DZ naj komisiji, ki je preiskavo v primeru NLB zaključila, naloži naznanitev suma kaznivega dejanja krive izpovedbe za priči iz NLB oz. zoper nekdanji uslužbenki NLB Milko Ižanec, nekdanjo vodjo poslovalnice za tuje osebe, in Zdenko Bernik Strelec, nekdanjo odgovorno za področje preprečevanja pranja denarja.

Ker komisija v primeru sumov pranja denarja v Novi KBM preiskave zaradi pomanjkanja časa in izogibanja pričanju nekdanjega prvega moža te banke Aleša Hauca ni zaključila, DZ predlaga, naj ta v enem ob prihodnjih mandatnih obdobij to preiskavo dokonča. V njej naj se poleg na Hauca osredotoči še na primer državljanke BiH Dijane Đuđić.

Tudi pri njej je namreč našla sume pranja denarja in davčne utaje, iz česar po dosedanjih ugotovitvah komisije izhaja, da naj pristojni organi ne bi delovali ustrezno. Ime je javnosti znano zato, ker je SDS pri njej najela posojilo in ga tudi že vrnila, komisija pa predlaga preiskavo izvora tega denarja ter vprašanje dejanskega lastništva z Đuđićevo povezanih podjetij.

V dosedanji raziskavi primera Nove KBM pa naj bi bilo po navedbah komisije dovolj dokaznega gradiva, da ji DZ naloži naznanitev sumov štirih kaznivih dejanj zoper nekdanjega uslužbenca banke Primoža Britovška. To predlaga zaradi suma krive izpovedbe, zlorabe položaja ali zaupanja, napeljevanja k ponarejanju listin, posebnega primera ponarejanja listin in pranja denarja.

V Novi KBM obstaja namreč utemeljen sum, da so italijanski državljani v poslovalnicah ob meji uprizarjali t.i. italijansko tipologijo, v kateri visokemu nakazilu na bančni račun sledi dvig gotovine. Komisija pa je ob tem naletela tudi na sume pranja denarja slovenskih državljanov, celo zaposlenih v banki.

Predsednik komisije DZ Jani Möderndorfer (SMC) je na četrtkovi predstavitvi javnega dela poročila dejal, da v večini primerov v NLB ni šlo za transakcije, povezane s klasičnim pranjem denarja, oz. je bil tak primer le eden. "So bile pa sumljive transakcije izvedene na način, kot se uporablja pri pranju denarja oz. so ustrezale indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij pranja denarja," je dejal.

Vsaj ena je bila takšna, da se je izkazalo financiranje jedrske proliferacije, več pa je bilo transakcij, s katerimi se je plačevalo nakup blaga za dvojno uporabo oz. tako v civilne kot vojaške namene. Komisija ugotavlja, da je obstajala transakcija, pred katero je prišlo do predhodnega kaznivega dejanja, ter da so bili o njej pravočasno obveščeni v Sovi, uradu za preprečevanje pranja denarja in policiji ter v ostalih pristojnih državnih organih.

Primer Farrokh po ugotovitvah komisije ni bil prvi primer sodelovanja Slovenije in Irana pri preboju embarga zoper Iran. Dva preboja sta bila uresničena, eden pa je bil ustavljen. Prvi primer je iz leta 1979, ko je bil prvič sprejet mednarodni embargo proti Iranu in je predstavništvo Ljubljanske banke (LB) v Bejrutu omogočilo, da so se finančna sredstva, ki so bila pod embragom, prenesla na račun, ki ga je imela LB v Švici. Drugi primer je bil primer Farrokh. Glede tretjega primera pa komisija razkriva le, da je bil ustavljen in da sega v začetek leta 2012, ostale ugotovitve pa so v poročilu prekrite.

Komisija je na podlagi depeš ameriškega zunanjega ministrstva (prek Wikileaksa) rekonstruirala delovanje t.i. iranske sheme, s katero se je prebijal embargo za namene financiranja proliferacije in terorizma. To je potekalo prek bank Melli bank in Export Development Bank, ki sta bili v lasti in upravljanju iranske vlade. Banki sta se istočasno pojavili tudi v primeru NLB. Po navedbah komisije je bil začetek shem vedno v teh bankah, ki sta iskali tuje banke, za katere je veljalo, da imajo slab nadzor ter hkrati nedelujoče bančne regulatorje.

To naj bi ugotavljali s testnimi transakcijami, katerim so, če niso bile ustavljene, sledile nove. Denar iz iranskih bank je tekel najprej v tuje banke, ki so imele povezave z Iranci, in nato na vmesniško podjetje Farrokh ali pa je denar iz iranskih bank prihajal neposredno na podjetje Farrokh.

V primeru NLB je bil nadzor nad financiranjem proliferacije popolnoma izključen tako na ravni banke kot na ravni Banke Slovenije, trdi komisija. Ključni korak v vsaki točki je bilo maskiranje virov in namenov transakcij, kar se je pokazalo tudi v primeru NLB. Ker je šlo za iste akterje, enake mehanizme in v posameznih primerih tudi za enake destinacije nakazil, je komisija sklenila, da se je v NLB odvila iranska shema.

Komisija glede na ugotovitve pravi, da "primer Farrokh ni bila epizoda, do katere bi prišlo popolnoma naključno in ki je zaradi pomanjkanja pravih virov informacij ne bi mogli preprečiti, policija in Sova pa preiskati. Prav nasprotno, v ozadju iranskega posla v NLB so bile informacije in je že bila zgodovina bančnega preboja embarga. V NLB niso imeli razloga, da bi trdili, da ne vedo, s kom imajo opravka, Sova in policija pa sta imela dovolj virov in dokumentacije, da bi učinkovito preiskala primer," je zapisal Möderndorfer. Tako meni, da iranski posel v NLB ni bil izjemni dogodek, ki se je zgodil nepripravljeni banki, ampak še ena od epizod v dolgoletnem bančnem sodelovanju med Slovenijo in Iranom.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar