FinD - Novice - Komisija DZ v primeru NLB potrdila sume pranja denarja, v Novi KBM preiskave ni zaključila
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.5.2018

Komisija DZ v primeru NLB potrdila sume pranja denarja, v Novi KBM preiskave ni zaključila

Ljubljana, 17. maja (STA) - Preiskovalna komisija DZ je pri ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma v NLB potrdila sume pranja denarja, ki ga ni izvajal posameznik, temveč je šlo za del iranske državne sheme. V primeru Nove KBM pa preiskave ni dokončala, zato je predlagala, naj zadevi pride do dna nova komisija v naslednjem sklicu DZ.

V primeru NLB, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranske banke domnevno pral denar, je komisija politično odgovornost za možnost, da se je to lahko sploh zgodilo, pripisala nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu ter vladi Boruta Pahorja in njegovima ministroma Francetu Križaniču in Samuelu Žbogarju.

V banki sami je predsednik komisije DZ Jani Möderndorfer (SMC), ki je danes predstavil javni del ugotovitev končnega poročila, prst usmeril v takratne organe vodenja, pri čemer je imel največjo odgovornost nekdanji član uprave NLB Miran Vičič. V Banki Slovenije pa največjo odgovornost zato, ker je postopek zaključila brez ustrezne razlage, nosi nekdanja direktorica pravnega oddelka Jasna Iskra.

V Novi KBM, kjer naj bi italijanski državljani v poslovalnicah ob meji uprizarjali t.i. italijansko tipologijo, v kateri visokemu nakazilu na bančni račun sledi dvig gotovine, pa komisija DZ dela ni končala zaradi pomanjkanja časa in ker se je nekdanji prvi mož Nove KBM Aleš Hauc izmikal zaslišanju.

Na podlagi dosedanjih ugotovitev bo zoper nekdanjega uslužbenca banke Primoža Britovška podala štiri ovadbe zaradi suma kaznivih dejanj, ki pa niso povezana le z onemogočanjem nadzora na področju pranja denarja in financiranja terorizma v banki. "Komisija je naletela tudi na sume pranja denarja slovenskih državljanov, in to celo zaposlenih v banki," je poudaril Möderndorfer.

Ker je komisija italijansko tipologijo odkrila tudi v primeru državljanke BiH Dijane Đuđić, ki je javnosti znana, ker je SDS pri njej najela posojilo in ga že vrnila, predlaga DZ, naj novemu sklicu DZ predlaga ustanovitev nove komisije, ki bi raziskala tudi to.

"Komisija je ugotovila, da poslovanje Đuđićeve odraža sume kaznivih dejanj pranja denarja, fiktivnega poslovanja, davčnih utaj in davčnega vrtiljaka ter uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije," je pojasnil Möderndorfer. Tako naj se med drugim razišče, kako je Đuđićeva prišla v stik s politično stranko, saj ta posojilna afera meče slabo luč na delovanje in financiranje političnih strank, je predlog komisije povzel Möderndorfer.

V primeru NLB je komisija ugotovila, da v večini primerov ni šlo za transakcije, povezane s klasičnim pranjem denarja, zato jih je bilo težko odkriti. "Komisija ocenjuje, da se je v NLB zgodila t.i. iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države," je dejal Möderndorfer in pojasnil, da je šlo za shemo transakcij iranskih državnih bank prek Slovenije, ko je bil Iran na seznamu držav s sankcijskim režimom in nato z embargom.

Predsednik republike Borut Pahor leta 2010, ko je bil predsednik vlade, poročila Sove o domnevnem pranju denarja v NLB ni prebral. Za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB je izvedel šele junija lani, ko je bila o tem obveščena javnost, se je na navedbe preiskovalne komisije DZ odzval Pahor.

Nekdanji finančni minister Križanič zavrača politično odgovornost. Poudaril je, da finančni minister v Sloveniji nima pooblastil za odločanje v posameznih postopkih urada za preprečevanje pranja denarja. To vlogo mu jo je, kot je dodal, želel pripisati predsednik komisije.

Nekdanji zunanji minister Žbogar je medtem za Televizijo Slovenija povedal, da ukrepanje v primeru Farrokhzadeh ni bilo v njegovi pristojnosti. Ob tem se ne spomni, da bi ga o tem obveščala Sova. Dopušča sicer možnost, da je prejel določene informacije, a takrat ni dojel razsežnosti, ki jih ima zgodba danes, oz. očitno o njej ni bil obveščen.

Britovšek je zavrnil navedbe preiskovalne komisije DZ, ki je napovedala kazenske ovadbe zoper njega, češ da gre za laganje, podtikanje in zlorabo instituta preiskovalne komisije. Če bo komisija zoper njega vložila ovadbe, bo sam proti članom vložil ovadbe zaradi krive ovadbe, napoveduje.

Odhajajoči premier Miro Cerar je medtem zadovoljen, da je komisija DZ preiskavo o sumih pranja denarja pripeljala do točke, ko so ugotovitve, za kaj je šlo in kdo je za to politično odgovoren, jasne. "Za izboljšanje nadzora smo že izvedli ukrepe, nadaljevati bo treba izboljšave na področju obveščevalnih in protiobveščevalnih dejavnosti," je menil.

Parlamentarne stranke so se na predstavitev javnega dela zaključnega poročila komisije DZ odzvale zadržano. Javni in zaupni del poročila bodo namreč lahko preučile šele v petek, je pojasnil Möderndorfer.

Zaključno poročilo, ki ima 600 strani, pri čemer je del javen, del pa zaupen, je komisija sprejela soglasno. Kot je opozoril Möderndorfer, se je soočala s težavo, saj ji preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju bančne luknje pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) ni želela posredovati dokaznega gradiva. S poročilom bi se še v tem sklicu lahko na izredni seji seznanil tudi DZ in sprejel predlagane sklepe.

Komisija je zaslišanja začela sredi lanskega decembra. Zaslišala je 47 prič iz obeh bank, urada za preprečevanje pranja denarja, policije, ministrstev za notranje in zunanje zadeve ter finance in Banke Slovenije, šest skritih prič in tri žvižgače, preko posrednikov pa je stopila v stik tudi z Irajem Farrokzadehom.

V komisiji so bili še člani Franc Trček (Levica), Ivan Hršak (DeSus), Matjaž Nemec (SD) in Jernej Vrtovec (NSi), medtem ko SDS v njej ni želela sodelovati. Menila je, da je dovolj, če to področje preišče komisija, ki je pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) preiskovala vzroke za bančno luknjo.

Marca letos pa je SDS zahtevala Möderndorferjevo izločitev z mesta predsednika komisije, saj naj bi bil v konfliktu interesov, ker je bil predsednik Košarkarskega kluba Olimpija Ljubljana v času, ko je bila NLB med upniki tega kluba. To je komisija po navedbah Möderndorferja brez njegove navzočnosti preučila, a razlogov za njegovo razrešitev z mesta predsednika komisije ni našla.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar