FinD - Novice - Komisija DZ: Za sume pranja denarja v NLB politično odgovorna Pahorjeva vlada
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.5.2018

Komisija DZ: Za sume pranja denarja v NLB politično odgovorna Pahorjeva vlada

Ljubljana, 17. maja (STA) - Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma je končala preiskavo v primeru NLB in suma pranja denarja iz Irana. Politično odgovornost za to je pripisala nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu ter vladi Boruta Pahorja in njegovima ministroma Francetu Križaniču in Samuelu Žbogarju.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik komisije DZ Jani Möderndorfer (SMC), nosijo politično odgovornost zaradi neukrepanja v tem primeru nekdanji guverner Banke Slovenije Kranjec, nekdanja ministra za finance oz. zunanje zadeve France Križanič oz. Samuel Žbogar, ki se je zaslišanju komisije izognil, ter nekdanji predsednik vlade Pahor.

NLB ima po njegovih besedah danes sistem nadzora nad tem področjem zgledno urejeno. A v letih 2008 do 2011, na katera se je nanašalo obdobje preiskave, temu ni bilo tako. Za to so odgovorni takratni organi vodenja, pri čemer je Möderndorfer izpostavil odgovornost nekdanjega člana uprave NLB Mirana Vičiča, ki je bil zadolžen za področje plačilnega prometa in je bil "dokazano seznanjen s primerom Farrokhzadeh".

Banka bi morala za poslovanje z iranskimi državnimi bankami zaprositi za soglasje, pa ni, zaslužila pa je le milijon evrov, je navedel. Zato je komisija opozorila, da se je izpostavila nesorazmernim tveganjem. "Njen zaslužek ni vreden tega, kar bi lahko izgubila," je nanizal Möderndorfer.

Centralna banka kot prekrškovni organ banke zaradi omenjenih kršitev ni kaznovala, ta postopek je opustila oz. ga je zaključila brez ustrezne razlage. Odgovornost za to je Möderndorfer pripisal takratni direktorici pravnega oddelka Banke Slovenije Jasni Iskra.

Möderndorfer je povzel, da v primeru, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranske banke domnevno pral denar, v večini primerov ni šlo za transakcije, povezane s klasičnim pranjem denarja oz. je bil tak primer le eden. "So bile pa sumljive transakcije izvedene na način, kot se uporablja pri pranju denarja oz. so ustrezale indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij pranja denarja," je dejal.

"Komisija ocenjuje, da se je v NLB zgodila t.i. iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države," je dejal in pojasnil, da ni šlo za posameznika, ki je skušal izvajati iranski plačilni promet s tujino. Farrokzadeh je bil del sheme transakcij iranskih državnih bank prek Slovenije oz. NLB, Iran pa je bil na seznamu držav s sankcijskim režimom in nato z embargom.

V primeru štirih transakcij v NLB je obstajal sum, da so bile usmerjene v financiranje jedrske proliferacije in nakup blaga, ki se lahko uporablja tako v civilne kot vojaške namene. V transakcije pa sta bili vključeni vsaj Melli bank in Export Development Bank of Iran s sankcijske liste.

Komisija bo po Möderndorferjevih besedah zaradi krivega pričanja kazensko ovadila dve priči v tem primeru oz. nekdanji uslužbenki NLB, in sicer Milko Ižanec, ki je bila v tistem času vodja poslovalnice za tuje osebe v NLB, in Zdenko Bernik Strelec, ki je bila v tistem času odgovorna za področje preprečevanja pranja denarja v banki.

Möderndorfer je povedal še, da bodo zoper nekatere policiste podali prijavo na specializirano državno tožilstvo. Na ministrstvu za notranje zadeve so v tem primeru že izvedli notranji nadzor nad delom policije, je dodal, komisija pa bo po njegovih navedbah vladi predlagala še, naj obveščevalno-varnostni sistem izboljša, da bo ta bolj učinkovit.

Komisija DZ o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v NLB, ki se je ukvarjala tudi s preiskavo suma pranja denarja v Novi KBM, je zaslišala 47 prič iz obeh bank, urada za preprečevanje pranja denarja, policije, ministrstev za notranje in zunanje zadeve ter finance in Banke Slovenije. Zaslišala je šest skritih prič, opravila pogovor s tremi žvižgači, preko posrednikov pa je stopila v stik tudi z Irajem Farrokzadehom.

Zaključno poročilo, ki ima 600 strani, pri čemer je del javen, del pa zaupen, je sprejela soglasno. Kot je opozoril Möderndorfer, se je soočala s težavo, saj ji preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju bančne luknje pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) ni želela posredovati dokaznega gradiva, ki ga je pridobila za pripravo vmesnega poročila o sumu pranja iranskega denarja v NLB. S poročilom bi se še v tem sklicu lahko na izredni seji seznanil tudi DZ in sprejel predlagane sklepe.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar