FinD - Novice - Komisija DZ: Primer suma pranja denarja v Novi KBM naj do konca razišče naslednji sklic DZ
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.5.2018

Komisija DZ: Primer suma pranja denarja v Novi KBM naj do konca razišče naslednji sklic DZ

Ljubljana, 17. maja (STA) - Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v Novi KBM preiskave ni dokončala. Na podlagi dosedanjih ugotovitev bo zoper nekdanjega uslužbenca banke Primoža Britovška podala štiri ovadbe zaradi suma kaznivih dejanj. Ker je primer kompleksen, bo predlagala, naj zadevi pride do dna nova komisija v naslednjem sklicu DZ.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik komisije DZ Jani Möderndorfer (SMC), komisija dela ni končala zaradi pomanjkanja časa in ker se je nekdanji prvi mož Nove KBM Aleš Hauc izmikal zaslišanju.

"Nova komisija bi morala raziskati tudi njegovo odgovornost, saj je ta ni uspela ugotoviti v celoti," je dejal Möderndorfer. Dodal je, da so to lahko našli le pri nekdanjem direktorju sektorja za korporativno varnost in nazor v Novi KBM Britovšku, zoper katerega bodo podali ovadbe zaradi suma kaznivih dejanj, ki pa niso povezana "zgolj z onemogočanjem nadzora na področju pranja denarja in financiranja terorizma v banki".

Britovšek je bil tudi namestnik pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in je razpolagal z manjkajočim poročilom njegove predhodnice na tem položaju, ki je opozarjala na alarmantno stanje na tem področju in ga je Banki Slovenije prikril. "Poleg tega je bil tudi posredno odgovoren za njeno zamenjavo oz. za zakrivanje sledi in nagovarjanje nove pooblaščenke k prirejanju poročila o notranjem nadzoru na tem področju," je ugotovila komisija.

Komisija je preverjala sume pranja denarja italijanskih kriminalnih združb, pri čemer so italijanski državljani v banki odprli račun, na katerih so nakazilom sledili gotovinski dvigi, kar je znano pod imenom italijanska tipologija. Banka je s Haučevim prihodom v letih 2013 in 2014 izvedla reorganizacijo in kadrovske zamenjave, kar so tuji državljani izkoristili. "Komisija pa je naletela tudi na sume pranja denarja slovenskih državljanov, in to celo zaposlenih v banki," je poudaril Möderndorfer.

Nova komisija DZ v novem sklicu naj po Möderndorferjevih besedah razišče tudi primer državljanke BiH Dijane Đuđić, pri kateri je SDS najela posojilo. Komisija je namreč ugotovila, da se je italijanska tipologija pojavila tudi v primeru Đuđićeve.

Kot je povzel Möderndorfer, je Đuđićeva v Novi KBM odprla račun, potem ko ji ga je zaprla ena od tujih bank v Sloveniji. Do oktobra 2017 se je na tem računu odvilo "več sumljivih transakcij, znesek pa ima preko šest ničel". "Skupni znesek je lahko tudi višji, saj komisija ni pridobila vseh podatkov," je dejal.

"Komisija je ugotovila, da poslovanje Đuđićeve odraža sume kaznivih dejanj pranja denarja, fiktivnega poslovanja, davčnih utaj in davčnega vrtiljaka ter uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije," je navedel Möderndorfer. Dodal je, da je "delovala kot del dobro organizirane združbe, ki je preko slamnatih podjetij odpirala bančne račune, preko katerih so bili usmerjeni tokovi denarja neznanega izvora in so se praviloma dvigovali v gotovini".

Zato so se po Möderndorferjevih besedah dotaknili tudi posla, ki ga je Đuđićeva sklenila "z eno od pomembnejših slovenskih političnih strank". Posojilna pogodba v višini 450.000 evrov je bila zavarovana z deležem pravne osebe, katere vrednost je po podatkih z Ajpesa ovrednotena na 17.000 evrov. Posojilo je najela SDS, ki ga je medtem že vrnila.

A, kot je dejal Möderndorfer, posojilo ni bilo zavarovano v višini zneska posojila, razlika pa ne bi bila sporna, če bi šlo za posojilno pogodbo. "S tega vidika pa bi lahko nastopil sum utaje davkov, saj je imela politična stranka sklenjeno posojilno pogodbo, dejansko pa je pogodba vsebovala tudi prodajno opcijo. Prodaja deleža, vrednega 17.000 evrov, v višini 450.000 evrov bi namreč povzročila plačilo davka, tega davka pa ni, če se posojilna pogodba konvertira v lastniški delež," je pojasnil.

Zato naj se v preiskavi v naslednjem sklicu DZ identificira lastništvo podjetij, ki so del sheme Đuđićeve, pa tudi z njo povezanih slovenskih državljanov. "Kar se tiče posojila politični stranki, pa bo treba ugotoviti izvor denarja in kako je Đuđićeva prišla v stik s politično stranko," je menil in dodal, da ta afera meče slabo luč na delovanje in financiranje političnih strank. Posojila pravnih oseb, ki niso finančne institucije, so namreč prepovedana, posojila fizičnih oseb pa omejena na desetkratnik povprečne mesečne plače.

Na vprašanje, ali sta se v tej povezavi v dokumentih pojavila tudi župan Zavrča Miran Vuk in davčni svetovalec Rok Snežič, Möderndorfer zaradi zaupnosti podatkov ni mogel odgovoriti.

Komisija, ki je poleg sumov pranja denarja v Novi KBM preiskovala tudi sume pranja denarja in financiranja terorizma v NLB, je zaslišala 47 prič iz obeh bank, urada za preprečevanje pranja denarja, policije, ministrstev za notranje in zunanje zadeve ter finance in Banke Slovenije. Zaslišala je šest skritih prič in opravila pogovor s tremi žvižgači.

Zaključno poročilo, ki ima 600 strani, pri čemer je del javen, del pa zaupen, je sprejela soglasno. Kot je opozoril Möderndorfer, se je soočala s težavo, saj ji preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju bančne luknje pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) ni želela posredovati dokaznega gradiva. S poročilom bi se še v tem sklicu lahko na izredni seji seznanil tudi DZ in sprejel predlagane sklepe.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar