FinD - Novice - Nadaljevanju konsolidacije javnih financ bo težko ubežati
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

16.5.2018

Nadaljevanju konsolidacije javnih financ bo težko ubežati

Ljubljana, 16. maja (STA) - Nadaljevanje konsolidacije javnih financ v smeri strukturnega uravnoteženja javnih financ do konca 2020 bo ena od pomembnejših nalog nove vlade. Stranke natančneje o tem vprašanju v svojih programih sicer večinoma ne govorijo, iz njihovih odgovorov pa je razbrati, da se v veliki večini tega izziva zavedajo.

Glede na stališča strank z največjo javnomnenjsko podporo je tako pričakovati nadaljevanje trenutne poti uravnoteženja javnih financ, pri čemer ob skrbi za racionalno javno porabo stranke za bolj dolgoročno stabilizacijo javnih financ na strukturni ravni izpostavljajo ukrepe za dvig produktivnosti in gospodarske rasti ter modernizacijo ključnih javnih sistemov.

Levica se medtem na primer za razliko od ostalih zavzema za povečanje deleža zbranih davkov v BDP in na drugi strani za zmanjšanje nekatere po njenem mnenju nepotrebne porabe, recimo za oboroževanje.

Sami predvolilni programi sicer ne namenjajo veliko pozornosti podrobnostim o konsolidaciji javnih financ, je pa politika na tem področju tako ali tako omejena s fiskalnim pravilom, ki je zapisano v ustavi in predvideva srednjeročno strukturno uravnoteženost javnih financ.

Medtem ko so javne finance nominalno lani že bile v minimalnem presežku, pa so strukturno gledano, torej neodvisno od trenutnega cikla gospodarske konjunkture, še vedno v primanjkljaju, kar predstavlja največji izziv.

Odhajajoča vlada, ki opravlja tekoče posle, je sprejela program stabilnosti za letos, ki pokriva javnofinančni vidik načrtovanih ukrepov ekonomske politike v prihodnjih letih, in ga poslala Evropski komisiji. Zaradi volitev pa je program stabilnosti sprejela ob predpostavki nespremenjenih politik, zato da naslednici ne bi pretirano zmanjšala manevrskega prostora.

Proračunski odlok za obdobje 2019-2021, ki ga je sprejel DZ, za letos predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 0,2 odstotka, a gibanja v začetku leta kažejo na to, da bi lahko javne finance tudi letos zaključile s presežkom.

V 2019 naj bi nato javne finance prikazale presežek v višini 0,2 odstotka BDP, leto pozneje pa 0,4 odstotka BDP. Skladno z ustavo in fiskalnim pravilom sicer javnofinančni načrti predvidevajo uravnoteženost javnih financ brez negativnega vpliva na gospodarsko rast s postopnim zniževanjem strukturnega primanjkljaja do konca leta 2020. Glede trenutnega strukturnega položaja slovenskih javnih financ imata vlada in Evropska komisija sicer drugačni metodologiji. V Bruslju ga vidijo slabše kot v Ljubljani.

Trenutna vlada tako naslednici pušča odprto pot za širši dogovor o potrebnih trajnih ukrepih in vsebinskih prioritetah, a na ministrstvu za finance pričakujejo, da bo Evropska komisija ob oceni programa stabilnosti in pripravi novih priporočil Sloveniji pozvala, naj prihodnja vlada program dopolni z ukrepi, ki bodo zagotavljali skladnost s pravili pakta stabilnosti in rasti. Stalne pozive k nadaljnji stabilizaciji javnih financ daje tudi Fiskalni svet.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali boste nadaljevali s trenutno začrtano potjo uravnoteženja javnih financ, katere cilj je, da ne omejuje gospodarskega okrevanja?

2. Ste za bolj korenite posege za hitrejše strukturno uravnoteženje javnih financ in pospešeno zniževanje dolga?

3. Naštejte tri ukrepe/vire, s katerimi bi zapolnili nastalo vrzel v javnih financah?

4. Podpirate enotni plačni sistem v javnem sektorju ali bi bilo treba posamezne segmente iz njega izvzeti - če slednje, katere?

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije

Po njihovem mnenju se je treba obnašati, kot da konjunkture ni. So za hitrejše uravnoteženje javnih financ, dolg je treba po njihovem mnenju začeti odplačevati predčasno. Vrzel v javnih financah bi zapolnili z racionalizacijo državne uprave, zmanjšanjem števila agencij in davkom na prazne oziroma tretje nepremičnine. Podpirajo enotni plačni sistem v javnem sektorju.

DeSUS

So za nadaljevanje uravnoteževanja javnih financ, a ne na račun varčevanja na ljudeh. Učinki okrevanja gospodarstva se morajo po njihovem mnenju pravično razdeliti med državljane, v prvi vrsti upokojence. So za prestrukturiranje davkov, spodbujanje izvoza, krepitev gospodarske diplomacije, povečanje spodbude v znanost. Po njihovem mnenju bi veljalo razmisliti o ločenem plačnem sistemu za državno upravo.

Dobra država

Menijo, da na strukturnem uravnoteženju javnih financ doslej ni bilo narejeno nič, dolg pa se je do sedaj samo povečeval, zato bo na obeh področjih treba šele začeti z resnimi ukrepi. Vrzel v javnih financah bi zapolnili z boljšo organizacijo javne uprave, boljšim upravljanjem državnih podjetij in odprodajo nestrateškega premoženja. Načeloma podpirajo enotni plačni sistem, a bi ga bilo treba po njihovem mnenju prenoviti.

Kangler in Primc - Združena desnica

Menijo, da je konsolidacija javnih financ prvi pogoj za gospodarsko rast. Finančna politika, ki jo vodi aktualna vlada, ni razvojno naravnana in omejuje gospodarsko okrevanje. So za bolj korenite posege, vrzeli v javnih financah bi zapolnili z davčno amnestijo, racionalizacijo javne porabe in zagotavljanjem plačilne discipline. Podpirajo enotni plačni sistem, treba pa je odpraviti anomalije.

Levica

Namesto golega omejevanja javnih izdatkov se zavzemajo za povečevanje javnih prihodkov in zmanjšanje neproduktivne porabe, recimo oboroževanja v skladu s cilji Nata za Slovenijo. So za korenit dvig davkov na dobiček podjetij, socialnih prispevkov delodajalcev in obdavčitve premoženja večje vrednosti. Odpovedali bi investicijo v oborožitev dveh srednjih bataljonskih skupin. Plačni sistem je treba po njihovem mnenju temeljito prenoviti.

Lista Marjana Šarca

Njihov cilj je doseči srednjeročno vzdržnost javnih financ ter obvladovanje javnega dolga z zmerno gospodarsko rastjo. So za davčno prestrukturiranje v kombinaciji z manjšanjem proračunskih odhodkov, debirokratizacijo, odpravljanje plačilne nediscipline ter zagotavljanje predvidljivega, stabilnega in spodbudnega poslovnega okolja. Napovedujejo, da bodo nadgradili plačni sistem.

Naprej Slovenija

Menijo, da morajo biti javne finance razvojno naravnane. Vrzel v javnih financah bi zapolnili z zmanjšanjem davkov, večjo potrošnjo in povečanjem produktivnosti. Podpirajo enotni plačni sistem v javnem sektorju, posameznih segmentov iz njega ne bi izvzemali.

NSi

Zavzemajo se za uravnotežen proračun. Skrbi jih strukturni primanjkljaj, ki zahteva modernizacijo ključnih državnih sistemov. Nujno je treba znižati javni dolg, s strukturnimi reformami je treba zmanjšati obremenitve gospodarstva, da bo lažje povečevalo produktivnost. Zmanjšali bi tudi davčne obremenitve dela ter omejili rast proračunskih izdatkov. Zagovarjajo enotni plačni sistem, vendar z novimi pravili in načinom njihovega določanja.

Piratska stranka Slovenije

Uravnoteženje javnih financ je po njihovem mnenju zelo pomembno. V časih presežka mora država zniževati dolg in pripraviti ustrezne mehanizme za primer naslednje gospodarske krize. So za regulacijo kriptoindustrije, popolno legalizacijo konoplje, prihranke pa bi prinesla tudi debirokratizacija in digitalizacija javnega sektorja. Plačni sistem je po njihovem mnenju že porušen in ga je treba temeljito posodobiti.

ReSET

Strinjajo se, da država ne sme porabiti več, kot ustvari, razen če se zadolži zaradi investicij v infrastrukturo. Po njihovem mnenju je treba oceniti, ali se bolj splača investirati v infrastrukturo ali v zmanjševanje javnega dolga. Uvedli bi plačno reformo po vzoru Avstrije ter zdravstveno reformo, da se ne bi preplačevalo medicinske opreme. Enotnega plačnega sistema ne podpirajo, uvedli bi fiksni in variabilni del nagrajevanja.

SD

Menijo, da nadzor nad lastnimi financami omogoča verodostojnost in dostop do mednarodnih finančnih trgov, do ekonomske suverenosti. Slovenija po njihovem mnenju svoj dolg obvladuje in ga znižuje. So za vključujočo rast, pravično davčno ter odgovorno fiskalno politiko. Približali bi obdavčitev premoženja in dohodkov iz kapitala evropskemu povprečju, internacionalizirali gospodarstvo. Enotni plačni sistem podpirajo.

SDS

Menijo, da je trenutno začrtana pot uravnoteženja javnih financ neprimerna in neuspešna. Zavzemajo se za uravnoteženo fiskalno politiko, izvedbo strukturnih reform na številnih področjih, transparentno in učinkovito upravljanje državnega premoženja, ukinitev neproduktivnih odhodkov v javnem sektorju in učinkovitejše upravljanje javnega dolga. Plačni sistem po njihovem mnenju potrebuje več sprememb.

SLS

Menijo, da je treba javno porabo še dodatno zmanjšati za en odstotek letno, s tem ukrepom bi dopolnili fiskalno pravilo. Prizadevajo si za ekonomsko in monetarno unijo in strogo izpolnjevanje konvergenčnih meril v skladu z Maastrichtsko pogodbo. Na področju javnih financ si bodo prizadevali za prehod iz kulture trošenja v kulturo naložb. Enotnega plačnega sistema v javnem sektorju ne bi ohranili.

SMC

Zavzemajo se za nadaljnjo stabilizacijo javnih financ, korenitejši posegi v javne finance pa bi pomenili reze v javno zdravstvo, javno šolstvo ... Uvedli bi davčne olajšave, znižali obseg davčnega administriranj, a postopno ukinili okolju škodljive subvencije, uvedli sodoben davek na nepremičnine. Podpirajo enotni plačni sistem, pri čemer razmišljajo o izvzetju policistov, vojakov in gasilcev.

SNS

Najprej bi prevetrili začrtano pot uravnoteženja javnih financ. Podpirajo bolj korenite posege za hitrejše strukturno uravnoteženje javnih financ. Vrzel v javnih financah bi zapolnili z davčno zakonodajo, tujimi investicijami in prerazporeditvijo dela. Iz enotnega plačnega sistema bi izvzeli vsaj vojsko in policijo.

Socialistična partija Slovenije

Gospodarsko okrevanje brez povečevanja zadolževanja je po njihovem mnenju mogoče samo z uvedbo lastne valute, torej izstopom iz evroobmočja in izstopom iz EU. Zavzemajo se za nacionalizacijo presežnega kapitala, povišanje davka na dobiček in uvedbo carin. Enotni plačni sistem bi bilo treba po njihovem mnenju ukiniti.

Solidarnost

Pot uravnoteževanja javnih financ je bila po njihovem mnenju napačna. Prepričani so, da rešitve neoliberalnih vlad niso rešitev za javne finance, pač pa država potrebuje strategijo in razvoj celotne družbe. Predlagajo investicije v znanost, tehnologijo in izobraževanje, ki dolgoročno vodijo v stabilne javne finance. Dogovorili bi se s sindikati, da se mora proračun obnašati anticiklično.

Stranka Alenke Bratušek

Menijo, da moramo naprej ustvariti, da potem lahko solidarno in pravično delimo. Niso za radikalne in hitre korake. Po njihovem mnenju je stabilna gospodarska rast, tudi če je nekoliko nižja, prava pot. Vrzel v javnih financah bi zapolnili s prerazporeditvijo tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Prepričani so, da je sprememba enotnega plačnega sistema nujna.

Stranka slovenskega naroda

Napovedujejo, da ne bodo nadaljevali s slabo finančno politiko dosedanjih vlad. Po njihovem mnenju je treba dolg nujno zmanjšati, saj je dosedanje zadolževanje uničilo gospodarstvo. Menijo, da se javne finance lahko uredijo le pod pogoji pravne države in z dobrim gospodarstvom. Ne podpirajo uravnilovke v javnem sektorju, pač pa bi ločili državno upravo od javnih storitev.

Za zdravo družbo

So za bolj korenite posege za hitrejše strukturno uravnoteženje, vendar ne na račun obremenjevanja plač zaposlenih v javnem sektorju in pokojnin. Odpravili bi sistemsko korupcijo, zavzemajo se za obvladovanje javnih izdatkov, bistveno večjo pozornost bi namenili višji absorpcijski sposobnosti za črpanje sredstev EU. So proti izvzemanju posameznih segmentov iz enotnega plačnega sistema.

ZL in Sloga

Slovenija si mora po njihovem mnenju srednjeročno prizadevati za uravnotežen proračun, kar pa pomeni predvsem uravnoteženje tekočega, ne pa tudi investicijskega dela proračuna. Ne vidijo potrebe po nikakršnih radikalnih ukrepih, tudi obseg dolga po njihovem mnenju ne prestavlja težave. So za enotni plačni sistem, vendar drugačno ureditev stimulacije uspešnosti.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, GibanjeSkupajNaprej in Lista novinarja Bojana Požarja na vprašanja niso odgovorile.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar