FinD - Novice - Varuh še zaznava domnevno nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja v prehranski verigi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.5.2018

Varuh še zaznava domnevno nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja v prehranski verigi

Ljubljana, 15. maja (STA) - Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je v minulem letu zaznal nadaljevanje obstoječih domnevno nepoštenih praks in njihovo prenašanje v pogodbe za leto 2018. Z novelo zakona o kmetijstvu, ki natančneje opredeljuje nedovoljena ravnanja, bo lahko nedovoljena ravnanja prijavil AVK, ki bo vodila postopke.

Na vsebino novele zakona - ta je začela veljati aprila letos in med drugim opredeljuje stranke z znatno tržno močjo (z letnim prometom nad 25 milijonov evrov) ter našteva 23 primerov nedovoljenih ravnanj, v primeru katerih se pogodba šteje za nično - so vplivale tudi podobne ugotovitve varuha in Agencije za varstvo konkurence (AVK) glede odmika od dobrih praks, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Podgoršek.

Varuh bo lahko po novem posamezne primere nedovoljenih ravnanj prijavil AVK, ki ima med drugim pristojnost vpogleda v pogodbe in bo z dvema novima zaposlenima, specializiranima za to področje, tudi vodila ustrezne postopke proti kršiteljem. Kot je dejal Podgoršek, prijave AVK pred uveljavitvijo zakona niso bile smiselne, tako da bo s prvimi prijavami počakal na iztek prehodnega obdobja in na pogodbe za leto 2019.

Kot je dejal, bodo z AVK pozorni tudi na morebitne nove načine, da bi trgovci s skritimi določili dosegli nižje odkupne cene. "Bojim se, da bodo nekateri deležniki poiskali nove načine za znižanje cen, kot so dobropisi ali računi, ki ne bi bili razvidni iz računov za dobavo blaga. V tem primeru bi lahko bili nekateri dobavitelji na slabšem. Tega si pa ne želim, zato bo moja naloga in naloga AVK, da se intenzivno lotimo spremljanja izvajanja zakona," je povedal Podgoršek.

Nasprotovanja noveli zakona sicer ne razume, saj da ne gre za velike spremembe - poleg taksativnega naštevanja nekaterih nedovoljenih praks in uvedbe zahteve za pisnost pogodb so se sicer zaostrile tudi sankcije (s prejšnje kazni od 6000 do 18.000 evrov na sedanjo kazen v višini do 0,25 odstotka letnega prometa - potrjuje pa to nasprotovanje ugotovitvam, da takšne prakse obstajajo, je prepričan.

Glede groženj trgovcev, da bodo slovenske dobavitelje zamenjali s tujimi je dejal, da je treba v Sloveniji spoštovati zakon, ki tu velja, zato da ima pomisleke, ali je to realno možno. "S trgovci se že dogovarjam in skušam zadevo 'zgladiti', da ne bi uporabljali nekih tujih tržnih poti," je dejal.

V poročilu za lani, ki ga je predstavil danes, sicer ugotavlja tako primere pozitivnih praks kot nadaljevanje domnevno nepoštenih praks.

Med pozitivnimi je navedel promocijo slovenskih izdelkov pri vseh glavnih trgovcih v Sloveniji, s katero ti spodbujajo pridelavo v Sloveniji, dobro sodelovanje med zadrugami in pridelovalci, uvajanje lokalnih ponudnikov in produktov ter pospeševanje reje perutnine in prevzemanje tveganj glede nihanja cen krme s strani kupca perutnine. Kot pozitivno je izpostavil tudi vztrajanje pri neto nabavni ceni trgovcev Lidl in Hofer.

Nadaljujejo pa se tudi nekatere nepoštene prakse, ki so bile vnešene tudi v pogodbe za leto 2018. Pri trgovcih so zelo pogoste vsiljevanje plačil in popustov izven fakture, plačilo blaga po nabavnih akcijskih cenah tudi zunaj časa trajanja akcije ter prispevki za uvrščanje dobavitelja oz. ponudbe na police.

Pogoste so med drugim velike razlike glede rokov pri uvajanja spremembe nabavnih cen (če je sprememba na pobudo dobavitelja, trgovci zahtevajo tudi 60-dnevni rok, medtem ko je pri spremembi na pobudo trgovca ta rok lahko le nekaj dni), visoke pogodbene kazni zaradi zamude pri dobavi, prispevki za trženjske dejavnosti, kritje dela logističnih stroškov in ohranitev asortimana na policah ter vračilo neprodanih izdelkov ali zaračunavanje odstranitve takšnih izdelkov.

Domnevno nepoštene prakse je ugotovil tudi pri živilsko predelovalnih podjetjih, med drugim so zamujala s plačili, enostransko znižala nabavne cene in potvarjale poreklo blaga.

Do takšnih praks je prihajalo tudi pri kmetijskih zadrugah. Te so med drugim zamujale s plačili, previsoko prikazale stroške logistike, vezale odkup pridelkov posamezne kmetije na nakup reprodukcijskega materiala po nekonkurenčnih cenah, niso spoštovale pogodbenih zavez.

Varuh v poročilu opozarja tudi na težave s sivim trgom pri prodaji vina (ocenjuje, da se je lani znova povečal delež takšne prodaje, potem ko je takoj po uvedbi davčnih blagajn upadel), nespoštovanje dogovorov med pridelovalci krompirja in medsebojno izčrpavanje mesnopredelovalnih podjetij (nekatera podjetja so s ponarejanjem porekla nižala ceno domnevno slovenskega mesa).

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar