FinD - Novice - Za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo pomembno tudi deljenje dobrih praks
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.5.2018

Za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo pomembno tudi deljenje dobrih praks

Kostanjevica na Krki, 10. maja (STA) - V Kostanjevici na Krki poteka tretja mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu Circular Change, ki jo je odprla razprava o pomenu učinkovitega upravljanja virov. Te v veliki meri predstavljajo tudi odpadne surovine, za učinkovito ravnanje z njimi pa je po mnenju razpravljavcev med drugim pomembno deljenje dobrih praks.

Zbrane so uvodoma nagovorili direktor kostanjeviške Galerije Božidar Jakac, ki dogodek gosti, Goran Milovanović, državni sekretar v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Franc Matjaž Zupančič, evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ter ustanoviteljica in direktorica platforme Circular Change, ki dogodek pripravlja v sodelovanju z vlado in drugimi partnerji, Ladeja Godina Košir.

Milovanović je med gospodarskimi panogami izpostavil turizem, pri čemer napovedi po njegovih besedah kažejo na rast kulturnega. Prepričan je, da turistična panoga ni izjema med vsemi, ki jih je treba vključiti v krožno gospodarstvo.

Bogovič je poudaril, da Evropski parlament krožnemu gospodarstvu posveča veliko pozornosti, kar dokazujejo tudi ambiciozni cilji, ki si jih je EU na tem področju zadala za obdobje do leta 2030. "Te cilje smo v marsikaterem okolju sicer že dosegli," je poudaril in dodal, da lahko dober zgled predstavlja tudi Slovenija. Pri tem je po njegovih besedah pomembno, da v prizadevanja vključimo kreativnost, zato je tako pomembna tudi povezava z umetnostjo.

Velik pomen krožnemu gospodarstvu po Zupančičevih besedah namenja tudi slovenska vlada. "Ne gre za vprašanje, ali krožno gospodarstvo implementirati ali ne, temveč kdaj in kako," je dejal.

Godina Koširjeva se je vladi in Bruslju zahvalila za podporo in spomnila, da so konferenco pripravili v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom. Mednarodni vidik dokazuje tudi povezava dogodka s slovensko-nizozemskimi odnosi, saj sta se državi na ravni predsednikov vlad povezali v postopku prehoda v krožno gospodarstvo.

Pred prvo razpravo je zbrane nagovoril vodja projektne ekipe Eumeps, ki se ukvarja s prehodom na krožno gospodarstvo, Stephen Long. Med drugim je izpostavil pomen deljenja dobrih praks za razvoj novih rešitev, kot enega od primerov dobre prakse pa je navedel Norveško z napredno shemo recikliranja, vzpostavljeno že leta 1995.

Da je treba okrepiti obvladovanje velikih količin odpadkov, se je strinjal evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni), ki je ob tem pozval k zaustavitvi trenda obsežne rabe plastike. "Pomembno je tudi upravljanje s finančnimi viri, zato je ključen k cilju usmerjen proračun," je dejal.

Primož Gabrič iz krške družbe Kostak je opozoril, da v Sloveniji obstajajo ogromne rezerve na področju količin sekundarnih surovin, ki jih uspemo pridobiti iz mešanih komunalnih odpadkov. Prostor za izboljšave je predvsem pri mešani komunalni embalaži. Predelavo odpadkov v energijo je treba začeti obravnavati kot nekaj nujnega. Za to sicer manjka zmogljivosti, pri reševanju tega pa državne investicije niso najboljša možnost, je dejal.

Veliko priložnosti je po besedah Luke Juvančiča z ljubljanske biotehniške fakultete tudi pri predelavi goriv druge in tretje generacije. Ob tem je ocenil, da biogospodarstvo v Sloveniji že precej dobro deluje, a mu manjka krožnosti.

Prvi mož ljubljanske Snage Janko Kramžar je ob tem poudaril, da nekatere tehnologije, ki jih potrebujemo za krožno delovanje gospodarstva, že obstajajo. Glede tržnih razmer pa velja, da je treba vzpostaviti sistem ukrepov, ki bodo spodbujali rabo recikliranih materialov. "Dokler bo sežig ekonomsko bolj upravičen, se bodo podjetja pogosteje odločala zanj," je dejal.

Nekaj dosežkov vlade na področju krožnega gospodarstva je predstavila generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte. To so med drugim vzpostavitev zelenega javnega naročanja, širitev nabora področij, za katera je obvezno javno naročanje, in uspešni projekti na temo krožnega gospodarjenja.

Pomembni so tudi dosežki na lokalni ravni. Gospodarstvo na ravni mest namreč po besedah Igorja Kosa z mariborskega inštituta za krožno gospodarstvo Wcycle obvladujejo mesta sama, to gospodarstvo pa temelji na javnih podjetjih. Na inštitutu želijo spremeniti način, kako ta podjetja poslujejo med seboj, in jih med drugim spodbuditi k izmenjavi surovin, da bi s čim krajšimi verigami na čim manjšem območju zadostili vsem potrebam.

Eden od primerov dobrih praks na regionalni ravni so tudi dosežki Komunale Brežice, ki je po besedah Petre Grajžl z ozaveščanjem gospodinjstev uspela močno zmanjšati količino odpadkov. V Celju pa je lahko eden takšnih zgledov družba za ravnanje z odpadki Simbio, ki je po besedah direktorja Marka Zidanška vzpostavila prvi in še vedno najbolj napreden center za ravnanje z odpadki v Sloveniji.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar