FinD - Novice - Mramor na finančni konferenci o populizmih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

9.5.2018

Mramor na finančni konferenci o populizmih

Portorož, 09. maja (STA) - Finančno konferenco so v Portorožu sklenili s pogovorom z ekonomistom Dušanom Mramorjem. Ta je nanizal nekaj najpogostejših nesmislov oz. populizmov, ki jih je slišati v Sloveniji. Tako je denimo zavrnil, da bi volivci imeli vedno prav, glede potrebe po strukturnih reformah pa je dejal, da potrebujemo takšne spremembe, ki bodo povečale rast.

Volivci nimajo vedno prav, saj ponavadi zasledujejo nek ozek interes in gledajo zelo kratkoročno na prihodnost, je prvega od omenjenih nesmislov demantiral strokovnjak z ljubljanske ekonomske fakultete. Tudi trditev, da so bančno luknjo povzročili bančniki sami, je po njegovem precejšnja poenostavitev.

Glede tako priljubljene besedne zveze "strukturne reforme" pa je Mramor poudaril, da so edine možne strukturne spremembe tiste, ki bodo povečale gospodarsko rast. Brez tega namreč ne bo mogoče naglasiti perečih težav, kot je na primer višina pokojnin.

Za Mramorja je nesmiselno tudi zagovarjati tezo, da je gospodarstvo edino, ki nekaj ustvarja. "Gospodarstvo brez dobrega izobraževanja, raziskav in razvoja, varnosti ... ne more nič," je ugotavljal.

Tudi toliko izpostavljen problem družbene neenakosti in tveganja revščine po Mramorjevih besedah ne najde potrdil v podatkih, pač pa gre po njegovem bolj za stvar percepcije.

Pred Mramorjevim nastopom se je odvil pogovor na temo bančne podpore slovenskega izvoza. Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan je pri tem opozoril, da ob siceršnji rasti slovenskega izvoza dodana vrednost ne raste v enaki meri, saj se povečuje zlasti delež izvoza z nizko in srednjo dodano vrednostjo.

Poleg odvisnosti od posameznih trgov je Svilan izpostavil še problem majhne diverzifikacije izvoza, saj je večina slovenskih primarnih izvoznikov osredotočenih na enega ali dva proizvoda.

Iskratel k sreči deluje v panogi, ki sama po sebi generira visoko dodano vrednost, je ugotavljal njegov predsednik uprave Željko Puljić. Sam ob tem pogreša večje spodbude iz domačega trga in države, zlasti pri infrastrukturnih projektih, ki bi za slovenska podjetja pomenila nove izkušnje in dodatne reference.

Svilan je sicer priznal, da imajo slovenske banke danes težave s plasiranjem sredstev. Prokurist v Novi KBM Matej Falatov je ocenil, da je zlasti srednje velika izvozna podjetja strah zadolževanja zaradi izkušenj iz časa pred krizo, čeprav imajo dovolj ali celo preveč naročil.

Predsednik uprave družbe Bisol Uroš Merc pa je bil nekoliko kritičen in se je vprašal, v čem je smisel, da so posojila pri SID banki dražja kot pri komercialnih bankah. "Ni naš problem, če imajo banke preveč denarja," je dodal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar