FinD - Novice - Na Brdu za krepitev pomoči neformalnim oskrbovalcem starejših
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

9.5.2018

Na Brdu za krepitev pomoči neformalnim oskrbovalcem starejših

Brdo pri Kranju, 08. maja (STA) - Ministrstvo za zdravje je v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka danes na Brdu pri Kranju organiziralo prvo konferenco o neformalni oskrbi v Sloveniji. Na njej so izpostavili nujo po razbremenilni pomoči družinskim oskrbovalcem starejših, povezovanju formalne in neformalne oskrbe ter povečanju sredstev, da bi dohiteli evropski razvoj.

Raziskave kažejo, da v Sloveniji 200.000 ljudi, to je vsak deseti Slovenec, brezplačno skrbi za svojega starostno oslabelega, kronično bolnega ali invalidnega svojca. Družinski oskrbovalci nosijo več kot 75 odstotkov dolgotrajne oskrbe, medtem ko je v domovih za starejše oskrbovanih pet odstotkov starejših ljudi.

Kljub temu so družinski in drugi neformalni oskrbovalci v Sloveniji še vedno nevidni, brez podpore in priznanja v politiki, stroki, širši javnosti, v svojem delovnem okolju, so opozorili organizatorji današnje konference, pri kateri je sodelovalo tudi evropsko združenje Eurocarers, sofinancirana pa je bila iz Evropskega socialnega sklada. Udeležilo se jo je okoli 200 oskrbovalcev, predstavnikov države in lokalnih skupnosti, strokovnih in izobraževanih ustanov ter nevladnih organizacij.

Kot je pojasnil predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Jože Ramovš, so celotno zgodovino ljudje oskrbovali otroke, starejše in obnemogle v družini in soseski. Zaradi sedanjega načina življenja, zahtev služb, malih družin in večanja števila starejših pa ti neformalni oskrbovalci vse bolj rabijo podporo in razbremenitev, saj je zanje to izčrpavajoče na fizični in psihični ravni.

Mnoge evropske in druge države so se že odločno usmerile v razbremenilno pomoč družinskim oskrbovalcem. Med njimi je pomoč s strani inštitucij, da se lahko spočijejo ali gredo na počitnice, zato omogočajo dnevne in nočne centre ter začasno namestitev v dom. Na voljo so tudi brezplačni tečaji in svetovanje ter nepovratna sredstva za adaptacijo stanovanj za potrebe starejših.

Slovenija glede tovrstnih programov in ozaveščanja na področju dolgotrajne oskrbe za Evropo zaostaja za 25 let, je opozoril Ramovš. Obstajajo sicer primeri dobrih praks, ki jih izvajajo nekatere lokalne skupnosti, pa tudi nevladne organizacije in institucije, kot so paliativni timi ter projekt Metulj za bolnike z neozdravljivo boleznijo in njihove bližnje.

Vendar gre za posamezne pobude, saj zakona, ki bi to področje urejal, kljub poskusom v letih 2002, 2010 in 2017 še vedno ni. Lanskoletna javna razprava o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi je pokazala ogromno zelo nasprotujočih si mnenj in marsikatero je izhajalo iz nerazumevanja, je izpostavila generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo Tatjana Buzeti.

Upa, da bo tudi za prihodnjo vlado ureditev tega področja ena od prioritet in se bo na postavljenih temeljih lahko izoblikoval nov predlog zakona z integracijo socialnih in zdravstvenih storitev, povezovanjem neformalne in formalne oskrbe ter s fokusom na uporabnika, njegovo aktivno vlogo in omogočanje izbire, ki bo zanj najboljša.

V vsakem primeru pa bodo ključni, kot je dejala Buzetijeva, dodatni finančni viri, in sicer bi ob obstoječih 480 milijonov evrov za ukrepe, ki jih je predvidel predlog zakona, rabili dodatnih 110 milijonov evrov.

Slovenija za dolgotrajno oskrbo namenja 0,9 odstotkov BDP, čeprav evropsko povprečje znaša 1,3 odstotka in bi v Sloveniji glede na večji odstotek starejših in oskrbovanih ta delež moral znašati 1,4 ali 1,5 odstotka. "Ne moremo delati čudežev brez sredstev," je še opozoril Ramovš.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar