FinD - Novice - Večletni proračun EU v senci očitkov o manipulaciji s številkami
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.5.2018

Večletni proračun EU v senci očitkov o manipulaciji s številkami

Bruselj, 06. maja (STA) - Evropska komisija je minuli teden v senci očitkov o manipulaciji s številkami predlagala po svoji oceni "razumen, realističen, pragmatičen in odgovoren" proračun za obdobje 2021-2027, ki naj bi omogočil ambiciozen nov začetek EU brez Britanije. Predlagala je obseg 1,11 BND unije, medtem ko sedanji znaša približno odstotek BND.

Zmeda s številkami

Uradniki EU, ki so bili tesno vpeti v pripravo proračunskega predloga, so neuradno izpostavili "izziv številk, ki jih je toliko, da te lahko popolnoma zmedejo". Posvarili so, da je treba biti pri primerjavah pozoren na to, ali so številke izražene v tekočih ali stalnih cenah.

Stalne cene so praviloma cene, ki veljajo ob izdelavi določenega načrta, torej v tem primeru cene v letu 2018, medtem ko so tekoče cene tiste, ki se pričakujejo med izvajanjem tega načrta in vključujejo učinke inflacije.

V nasprotju z običajno prakso komisija tokrat izpostavlja številke, izražene v tekočih cenah. Po tolmačenju nekaterih neuradnih virov je to zato, ker so te višje in jih je teže primerjati s sedanjim večletnim proračunom. Mnogi neuradni viri komisiji očitajo manipulacijo s številkami.

Obseg prihodnjega večletnega proračuna, izražen v stalnih cenah, je 1135 milijard evrov v obveznostih. Obseg, izražen v tekočih cenah, je 1279 milijard evrov. V nadaljevanju te vesti so najprej uporabljene številke, izražene v stalnih cenah, in nato številke v tekočih cenah.

Ključne številke

Komisija je torej predlagala, naj prihodnji sedemletni proračun unije za obdobje 2021-2027 obsega 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU.

Pri tem je pomembno, da proračun, ki je razdeljen na sedem poglavij, vključuje evropski razvojni sklad za financiranje razvojne politike v afriških, karibskih in pacifiških državah, ki je trenutno zunaj proračuna in ki znaša 0,03 odstotka BND.

Za kohezijo, ki je tradicionalno namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi regijami ter se pogosto opisuje kot glavna naložbena politika EU, je predlaganih približno 331 (373) milijard evrov. Komisija trdi, da gre za sedemodstotni rez v primerjavi s sedanjim stanjem.

Za skupno kmetijsko politiko je predlaganih 324 (365) milijard evrov. Komisija govori o petodstotnem rezu. Razlika med predlaganim in sedanjim večletnim proračunom za skupno kmetijsko politiko je po besedah evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana 17 milijard evrov.

Tradicionalno najobsežnejši evropski politiki, kohezija in kmetijstvo, predstavljata okoli 60 odstotkov proračuna, vsaka približno 30 odstotkov. Ostale politike, med katerimi so nove prioritete, kot so migracije in varnost, pa 33 odstotkov.

To je prvič v zgodovini večletnega evropskega proračuna, ki sega v leto 1988, da je delež "preostalih" politik večji od deleža kohezijske ali skupne kmetijske politike, so izpostavili uradniki EU.

Ne v kohezijski ne v kmetijski politiki ni "masakra", pa je poudaril šef komisije Jean-Claude Juncker.

Za soočanje z migracijami in upravljanje meje komisija predlaga 31 (35) milijard evrov, za varnost in obrambo 24 (28) milijard evrov, za soseščino in svet 109 (123) milijard evrov, za notranji trg, inovacije in digitalne projekte 166 (187) milijard evrov, za evropsko javno upravo pa 76 (85) milijard.

Le dva obstoječa programa izpostavljajo v Bruslju, ki ne bosta okleščena: program študentske izmenjave Erasmus plus, ki naj bi po predlogu komisije prejel 26 (30) milijard evrov ter program za raziskave in inovacije Obzorje, ki naj bi prejel 87 (98) milijard evrov.

V tem finančnem okviru 2014-2020 je za Obzorje namenjenih približno 80 milijard evrov, za Erasmus pa približno 16,5 milijarde evrov. Da je Erasmus najboljša naložba proti populistom, je poudaril evropski komisar za proračun Günther Oettinger.

Metodologija za dodeljevanje kohezijskih sredstev še uganka

Podroben predlog za proračun kohezijske politike bo komisija predvidoma predstavila konec maja, tako da je prezgodaj za konkretne izračune, saj metodologija še ni znana.

Komisar Oettinger je sicer nakazal, da bo približno 80 odstotkov izračuna temeljilo na bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca, kar pomeni, da to merilo ostaja ključno pri dodeljevanju kohezijskih sredstev.

Preostala petina pa naj bi po komisarjevih navedbah vključevala kazalce v povezavi z migracijskimi pritiski, brezposelnostjo, demografijo, izobraževanjem in podnebnimi spremembami.

Tudi sedaj BDP na prebivalca ni edino merilo pri dodeljevanju kohezijskih sredstev. Merila so sicer odvisna od kategorije oziroma razvitosti regije, upošteva se na primer tudi brezposelnost in pri razvitejših regijah določeni vidiki strategije 2020.

Pri kmetijstvu v Bruslju izpostavljajo odgovornost članic

Skupna kmetijska politika ostaja razdeljena na dva stebra: neposredna plačila za kmete in program za razvoj podeželja, pri čemer komisija v novem predlogu očitno daje prednost prvemu stebru.

Proračun za neposredna plačila se bo zmanjšal za štiri odstotke, a delež denarja za neposredna plačila v okviru skupne kmetijske politike se bo v primerjavi s sedanjim večletnim proračunom dejansko povečal s približno 70 na 72,5 odstotka, je izpostavil Hogan.

Komisar je poudaril tudi, da bo šestnajst članic, med njimi je omenil Italijo, izkusilo približno 3,9-odstotni rez pri neposrednih plačilih. Šest jih čaka manj kot 3,9-odstotni rez, pet pa si jih lahko obeta zvišanje nacionalne ovojnice za neposredna plačila.

Estonija, Latvija in Litva lahko pričakujejo med 12- in 14-odstotno zvišanje neposrednih plačil na hektar. Romunija, Slovaška in Portugalska ne bodo doživele zmanjšanja plačil, Bolgarijo in Poljsko pa čaka manj kot odstotno znižanje, je bil konkreten Hogan. Podatka za Slovenijo ni podal.

S predvideno omejitvijo sredstev za posameznega kmeta na 60.000 evrov lahko številne države veliko prihranijo ter ta denar razdelijo srednje velikim in malim kmetom, je izpostavil komisar. Če še kaj ostane, pa ga lahko porabijo tudi v drugem stebru za razvoj podeželja.

Belgija naj bi na primer tako dobila 12 milijonov evrov na leto, Irska 47 milijonov, Španija pa 180 milijonov.

Komisar za kmetijstvo je članicam sporočil, da je predlog pošten izid za kmetijstvo, saj bo večina kmetij utrpela zelo majhne reze pri neposrednih plačilih in sploh nobenih rezov pri programu za razvoj podeželja, če bodo članice dobro načrtovale.

Primerjava novega in sedanjega večletnega proračuna

Za primerjavo: sedanji večletni finančni okvir za obdobje 2014-2020 po letošnjih izračunih obsega 1,03 odstotka BND v obveznostih. Komisija je sprva predlagala proračun v vrednosti 1033 milijard evrov ali 1,08 odstotka BND, članice so na koncu po težkih pogajanjih februarja 2013 dosegle dogovor o 960 milijardah ali odstotku BND.

Predlog za naslednji večletni finančni okvir tako ne odstopa bistveno od sedanjega večletnega okvira. Neuradne napovedi pred objavo predloga so namreč kazale na precej večjo ambicijo - da naj bi se številka gibala v razponu med 1,13 in 1,18 odstotka BND.

Večletni proračun za obdobje 2014-2020 je sicer bil tudi prvi doslej, ki je bil skromnejši od predhodnika, in sicer za 3,5 odstotka. Tak izid je bil zlasti posledica hude finančne krize, ki je takrat še kazala zobe. Naslednji večletni finančni okvir se sprejema v povsem drugačnem vzdušju.

Proračunska pogajanja so vselej težavna, a ta bodo najtežja doslej, so opozorili viri pri EU in poudarili, da je to zgodovinska priložnost za uresničitev ambicioznih načrtov o prihodnosti EU brez Velike Britanije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar