FinD - Novice - S kažipotom za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.5.2018

S kažipotom za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo

Ljubljana, 04. maja (STA) - Slovenija je dobila kažipot za prehod v krožno gospodarstvo. Ta poudarja razumevanje, da prehod iz linearnega v krožni ekonomski model ni izbira, temveč nuja. Prepoznana prednostna področja v kažipotu so prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost.

Kažipot je pripravilo Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije, oprt pa je na t.i. krožni trikotnik, ki povezuje tri neločljive elemente - krožno gospodarstvo (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani), so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

S krožnim trikotnikom želijo zaobjeti tri vidike, tri pomembna oglišča, ki v medsebojnem sodelovanju in prepletanju omogočajo sistemsko krožno tranzicijo.

Gospodarske družbe kot jedro krožnega gospodarstva bi morale iz linearnih modelov preiti v krožne modele poslovanja. Prehod se na ravni podjetij lahko izraža na več načinov, npr. v krožnem oblikovanju (eko dizajn), prehajanju od izdelkov k storitvam, industrijski simbiozi in zapiranju energijskih zank, izhaja iz kažipota.

Jedro krožne spremembe je javni sektor, pri katerem je pomembna usklajenost in celovitost politik za uveljavitev okolja za krožni prehod. Celovitost politik vključuje npr. nadgradnjo nacionalnih statistik in računov, uvajanje podjetniškega trajnostnega računovodstva, spremembo davčne politike, ukrepe na področju rabe prostora, spremembo politike subvencij, prilagojene investicijske politike, reorganizacijo bančnega sektorja, prehod na zelena javna naročila, usmerjanje znanosti in raziskav, podporo inovacijam, izgradnjo ustrezne infrastrukture ter izobraževanje in osveščanje vseh deležnikov.

Krožno kulturo pa kot jedro predstavljajo državljani. "Posamezniki kot družbeno odgovorni, aktivni in vključeni državljani smo tisti, ki s svojim vrednostnim sistemom, izbirami, odločitvami, ravnanjem, odnosi pomembno sooblikujemo družbo kot celoto. Za krožni prehod je pomembno, da vlogo potrošnika nadomestimo z vlogo uporabnika," piše v kažipotu.

Kažipot predstavlja proces prepoznavanja in povezovanja najširšega nabora obstoječih krožnih praks in pobud, na osnovi katerih lahko zarišemo aktivnosti, ki naj jih usmerja vlada, udejanjajo pa vsi deležniki.

Prepoznana prednostna področja v kažipotu so prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost.

Izpostavljene priložnosti pri prehrambnih sistemih so urbani vrtovi, spodbujanje samooskrbe, "zero mile" ponudba v restavracijah in na javnih dogodkih, udejanjanje "zero waste" koncepta s ciljem, da se čim manj hrane zavrže, ekološko in sonaravno kmetijstvo, skrb za ohranjanje kakovosti prsti in vode, revitalizacija degradirane zemlje in bio-ekonomija.

Na področju gozdnih verig vrednosti so priložnosti v leseni gradnji, stavbah kot "bankah materialov", obuditvi pohištvene industrije, ponovni uporabi lesa in popravilu lesenih izdelkov, vključevanju v zelena javna naročila, povezavah s papirniško industrijo, kaskadni rabi lesne biomase, lesu kot energentu, inovativnih čistilnih napravah za vodo in predelavi lesa v gorivo.

Predelovalne dejavnosti imajo priložnosti v eko dizajnu, industrijski simbiozi, uporabi sekundarnih virov, prehodu na obnovljive vire energije, inovativnih materialih, omejevanju uporabe redkih materialov - kovin in mineralov, transparentnosti v oskrbovalnih verigah ter zmanjševanju uporabe plastike in zmanjševanju uporabe nevarnih kemikalij.

Na področju mobilnosti pa dokument med priložnostmi navaja eko mobilnost, elektrifikacijo prometa, souporabo električnih vozil, bio-plinu kot alternativnemu gorivu (tudi za tovorni promet), drugih alternativnih gorivih, javnem prevozu, povezovanju mest in podeželja, deljenju prevozov in spodbujanju kolesarjenja.

Kažipot je pripravilo Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije, nastal pa je na podlagi regionalnih posvetov po državi, na katerih so prepoznavali in ovrednotili potenciale, ki jih nosi Slovenija v svojih naravnih danostih, znanju in podjetjih, ki so razvila svoje modele in rešitve. Kažipot bodo predstavili na tretji mednarodni Circular Change konferenci, ki bo 10. in 11. maja potekala v Kostanjevici na Krki in Mariboru.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar