FinD - Novice - DZ dokumentacijo bančne preiskovalne komisije pošilja organom pregona
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.4.2018

DZ dokumentacijo bančne preiskovalne komisije pošilja organom pregona

Ljubljana, 26. aprila (STA) - DZ je danes podprl bistvene ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu. Poslanci so soglašali, naj se poročilo in vsa dokumentacija preda organom pregona ter naj se pripravijo podlage za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala.

V predstavitvah mnenj poslanskih skupin in v razpravi so vsi skušali nekoliko omiliti odgovornost tiste vlade, del katere so ali so bili, ter večinoma osvetljevali odgovornosti drugih vlad. A skupno vsem je bilo, da je treba nedovoljene bančne prakse sankcionirati in to čim prej. Doslej sta bila namreč pravnomočno obsojena (le) dva bankirja, ki pa nista t.i. prvokategornika, saj si večina poslancev želi epilog zgodb, v katere so bili vpleteni nekdanji vodilni v NLB in Novi KBM.

"Šlo je za tipičen primer bančnega kriminala velikih razsežnosti," je izpostavil predsednik preiskovalne komisije DZ Anže Logar (SDS). Komisija je namreč v poročilu ugotovila, da sta nekdanji upravi teh dveh bank kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, pa tudi, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja in da so vlade od 2004 naprej objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja.

Ker so zunanji sodelavci preiskovalne komisije "temeljito prečesali zaslišanja prič", komisija pa je nato presodila, da so lagali, bo po njegovih besedah komisija vložila kazenske ovadbe zaradi krivega pričanja zoper bančnike Mateja Narata, Matjaža Kovačiča, Jurija Detička, Gorazda Jančarja in Andreja Hazabenta ter zoper politika, nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča in nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja.

Komisija je zasegla prek 300.000 strani tajne bančne dokumentacije. Ker verjame, da so med njimi tudi takšni, do katerih tožilci še niso imeli dostopa, je predlagala, naj jo DZ posreduje organom pregona. To je DZ danes potrdil, saj je večina prepričana, da so slabe bančne prakse ob odgovornosti regulatorja in politike pripeljale do bančne luknje v velikosti pet milijard evrov in tako državi zaradi vloženega denarja v sanacijo, namesto v kaj drugega, prinesle izgubljeno desetletje.

Ob izpostavljanju dejstev, ki bi bolj kot eno vlado očrnila drugo, je bilo s strani Levice in SD slišati, da poročilo premalo izpostavlja politično odgovornost. Medtem ko so v prvi, kot je dejal Luka Mesec, ocenili, da je SDS s tem, ko je komisijo vodil njen član, to zlorabila za razrešitev svoje odgovornosti, ki jo je pripisal prvi vladi Janeza Janši (SDS), so v SD po besedah Matjaža Nemca premalo izpostavljen vidik politične odgovornosti pripisali pomanjkanju časa.

Janko Veber (NP), ki je bil član te komisije, je na poročilo dal ločeno mnenje, saj da zamegljuje realno sliko. Kot je dejal danes, se poskuša prodati, da je glavni krivec za bančno luknjo bančna kriminaliteta, a je težava tudi enormno zadolževanje gospodarstva v času prve Janševe vlade, delovanje Banke Slovenije, ki tega ni preprečevala, prevelik izračun bančne luknje ter ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank z odpisom kreditov in nato razprodajo premoženja.

V DZ je danes podporo dobil tudi predlog za ustanovitev specializiranega sodišča. Vsi so namreč za to, da zgodbe iz poročila čimprej dobijo sodni epilog. Bojan Dobovšek (NP) je ob tem ocenil, da bi morali organi pregona poleg ugotovitve kazenske odgovornosti pritisniti tudi na odškodninsko odgovornost. "Cilj ni le, da te ljudi spravimo v zapor, ampak da dobimo kaj denarja nazaj v proračun," je dejal.

Iz SDS in NSi pa je bilo slišati tudi pozive k privatizaciji državnih bank. "Potrebujemo nov zakonodajni okvir za pregon bančnega kriminala, še bolj nujna pa je privatizacija državnih bank, ki bi tako velike bančne luknje v prihodnosti preprečila," je menil Jožef Horvat iz NSi. A temu so nasprotovali v Levici, kjer so izpostavili primer prodaje Nove KBM, ki so jo označili za "razprodajo".

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar