FinD - Novice - Slovenci si kljub višjim plačam privoščimo manj od povprečja EU
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.4.2018

Slovenci si kljub višjim plačam privoščimo manj od povprečja EU

Ljubljana, 25. aprila (STA) - V Sloveniji je bilo lani 55 odstotkov prebivalstva delovno aktivnega, več kot polovica jih je s svojim delom zadovoljna. Slovenec je lani v povprečju na mesec zaslužil 1062 evrov neto, kar je več kot leto prej. Čeprav si je s plačo lahko kupil več kot pred 10 leti, pa si je lahko privoščil 24 odstotkov manj od povprečnega Evropejca.

Največ si lahko privoščijo prebivalci v Luksemburgu (za 32 odstotkov več od povprečja EU), najmanj pa v Bolgariji (za 47 odstotkov manj od povprečja), pred praznikom dela, 1. majem, ugotavljajo na državnem statističnem uradu.

Povprečen Slovenec je lani sicer za nakup določene dobrine delal manj minut kot pred 10 leti oz. si je s povprečno mesečno neto plačo v letu 2017 lahko kupil več kot pred 10 leti. Za kilogram črnega kruha je bilo treba lani delati pet minut manj kot leta 2007, s povprečno plačo pa smo si lani lahko kupili 124 kilogramov kruha več kot pred 10 leti.

Povprečna mesečna neto plača se je lani ustavila pri 1062 evrov (1627 evrov bruto) in je bila glede na leto prej nominalno višja za nekaj več kot 30 evrov, realno pa se je povečala za 1,7 odstotka.

Delež oseb, katerih plača je nižja od povprečne, se z leti skoraj ne spreminja in je nekoliko nižji od dveh tretjin.

Povprečna letna bruto plača v Sloveniji je leta 2016 preračunana na mesec znašala 1685 evrov. Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila nižja od 1394 evrov, medtem ko je samo odstotek zaposlenih prejel plačo višjo od 5903 evrov.

Po enakosti porazdelitve dohodka je Slovenija med preostalimi članicami EU na drugem mestu. Enakomerneje je porazdeljen le še na Slovaškem. Najbolj neenakomerno pa je porazdeljen v Bolgariji, Litvi in Romuniji.

Leta 2016 je bilo med delovno aktivnimi šest odstotkov takih, ki so živeli pod pragom tveganja revščine (med brezposelnimi, upokojenci in drugimi neaktivnimi jih je bilo 23 odstotkov), dva odstotka zaposlenih ali samozaposlenih sta prejemala materialno in/ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij (med brezposelnimi je bilo takih 19 odstotkov, med upokojenimi tri odstotke in med otroki, starimi do 16 let, šest odstotkov.

Svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro ocenjuje 77 odstotkov delovno aktivnih (med brezposelnimi je takih 63 odstotkov).

Zaposleni so skupina, ki je druga najbolj zadovoljna s svojim življenjem, pred njimi so le študenti in dijaki. Svoje zadovoljstvo so zaposleni ocenili z oceno 7,5 (najvišja možna ocena je 10), samozaposleni pa s 7,2. Najmanj zadovoljni s svojim življenjem so brezposelni (6,2) in drugi neaktivni (6,0).

S svojim trenutnim delom je zelo zadovoljnih 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih.

Lani je bilo sicer v državi med prebivalci, starejšimi od 15 let, 959.000 delovno aktivnih, kar je skoraj 55 odstotkov vseh prebivalcev. Število delovno aktivnih se od leta 2013 po pojasnilih statistikov ponovno povečuje, predvsem število zaposlenih v rednem delovnem razmerju.

Več kot polovica delovno aktivnih v Sloveniji ne dela v občini, v kateri imajo prebivališče, skoraj petina pa jih dela tudi v drugi regiji, in ne v tisti, v kateri imajo prebivališče.

Na delo v zahodno Slovenijo prihaja 15 odstotkov delovno aktivnih oseb iz vzhodne Slovenije, na delo v vzhodno iz zahodne pa le štiri odstotke delovno aktivnih oseb. Največ ljudi prihaja na delo v občino Ljubljana - konec leta 2017 je bilo takih več kot 122.000.

Delovno aktivnih oseb, katerih delovno mesto je v isti občini, kot je tudi njihovo prebivališče, je vedno manj. V zadnjih 10 letih se je njihov delež zmanjšal za osem odstotkov.

Delodajalci so lani razpisali približno 65.300 prostih delovnih mest, kar je skoraj tretjina več kot leto prej. Največ prostih delovnih mest je bilo razpisanih v predelovalnih dejavnostih (24,8 odstotka), gradbeništvu (19,3 odstotka) in v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (12,8 odstotka). Podjetja ocenjujejo, da se bo pozitivni trend zaposlovanja nadaljeval.

A velik izziv za trg dela v Sloveniji v prihodnosti pomenijo tudi demografske spremembe. Povprečna starost prebivalcev Slovenije se je v zadnjih 10 letih povečala za skoraj dve leti, obenem pa je bil v letu 2017, prvič po letu 2005, negativen tudi naravni prirast.

Po projekcijah prebivalstva bo naravni prirast ostal negativen, število prebivalcev Slovenije pa naj bi se do leta 2025 predvsem zaradi selitvenega prirasta povečevalo, po tem letu pa naj bi začelo padati.

Zmanjševal se bo predvsem delež prebivalcev, starih od 15 do 64 let, ki predstavljajo večinski del aktivnega prebivalstva. V letu 2015 je bilo v tej starostni skupini 67 odstotkov prebivalcev, v letu 2020 naj bi jih bilo 62 odstotkov, v letu 2050 pa le še 55 odstotkov, so še navedli na statističnem uradu.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar