FinD - Novice - Pozivi k sistemski ureditvi zdravstvenega varstva samozaposlenih v kulturi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.4.2018

Pozivi k sistemski ureditvi zdravstvenega varstva samozaposlenih v kulturi

Ljubljana, 24. aprila (STA) - Zdravje je za samozaposlene v kulturi ključnega pomena za opravljanje poklica, a si pogosto tako kot drugi prekarni delavci ne morejo privoščiti bolniške odsotnosti, so opozorili sodelujoči na okrogli mizi Zavoda Poligon. S tem je oteženo spremljanje bolezni, povezanih z njihovimi poklici, ob tem se jim zdi prenizka višina nadomestila za bolniško.

Plesalka, koreografinja in pedagoginja Maja Delak je pojasnila, da svojo celo plesalsko kariero ni imela izrazitih poškodb, te so se ji začele po 40. letu. Trenutno zaradi kroničnih bolečin v križu ne more več opravljati svojega dela, čeprav bi do pokojnine potrebovala še vsaj 15 let delovne dobe.

S takimi težavami se sooča večina plesalk oz. plesalcev po 40. letu starosti, zaradi česar so baletni plesalci upravičeni do beneficiranega delovnega staža. Delakova, ki je sicer plesalka sodobnih plesov, ne razume, zakaj razlikovanje med baletnimi in sodobnimi plesalci glede na to, da v smislu dolgotrajnih poškodb med njimi ni razlik.

A kot je opozoril Martin Kurent, zdravnik medicine dela, ki je zaposlen na kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, beneficirana delovna doba pomeni, da delodajalec plačuje višje prispevke za zaposlenega, kar v primeru samozaposlenih ni rešitev.

Po njegovem mnenju je ključna rešitev, da je tudi samozaposlenim omogočena poklicna rehabilitacija. Če bi se pri zaposlenem ugotovilo, da zaradi invalidnosti ni več sposoben opravljati svojega dela, se mu omogoči prekvalifikacijo oz. doizobrazbo, je dodal. To bi bilo po njegovem mnenju primerno tudi za plesalce, saj jih ni smiselno upokojiti pri 35 ali 40 letih.

Tudi Delakova meni, da je pomembno plesalcu omogočiti prekvalifikacijo, potem ko mu telo več ne omogoča primarnega dela. Opozorila je tudi na nesprejemljivo nizke pokojnine.

Po njenem mnenju je nujno svetovanje oz. podpora, da lahko "odžalujejo izgubo" svojega poklica in se pripravijo na novo pot. Prav tako bi jim morala biti omogočena ali prekvalifikacija znotraj svojega področja, pri plesalcih denimo v smer koreografije, pedagoškega dela, organizacije itd., ali pa za popolnoma drug poklic. Pri tem bi jim moral biti dostopni viri financiranja za študij, je prepričana.

Tjaša Pureber iz društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija je opozorila, da se ministrstvo za kulturo le enkrat na leto ukvarja z zdravstvom samozaposlenih v kulturi, in sicer takrat, ko določa višino njihovega nadomestila od dela zaradi bolezni.

Ta trenutno znaša 20 evrov na dan, kar je manj kot minimalna plača. Zato si samozaposleni pogosto preprosto ne morejo privoščiti bolniške odsotnosti. Posledica tega pa je, da ni podatkov, s kakšnimi boleznimi se soočajo.

Med drugim tako tudi predlaga, da bi ministrstvo za kulturo samozaposlenim v kulturi plačevalo preventivne sistematske preglede, saj si jih sami pogosto zaradi nizkih prihodkov ne morejo privoščiti. Te preglede bi denimo lahko vezali na obnovitev statusa samozaposlenega v kulturi, na vsakih pet let.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar