FinD - Novice - Prekarno zaposleni težko dostopajo do socialnih pravic
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.4.2018

Prekarno zaposleni težko dostopajo do socialnih pravic

Ljubljana, 24. aprila (STA) - Teden dni pred praznikom dela so v Zavodu Poligon pripravili konferenco o sodobnih boleznih in bolniških izzivih samozaposlenih. Na okrogli mizi Nove oblike dela, novi izziv: Kako do osnovnih delavskih pravic tudi za samozaposlene? so spregovorili o težavah, s katerimi se srečujejo pekarci pri dostopu do socialnih pravic.

Govorci so predstavili svoje poglede na težave, s katerimi se soočajo prekarci. Strinjali so se, da imajo prekarno zaposleni veliko težav prav na zdravstvenem področju, saj težko uveljavljajo pravico do bolniškega dopusta.

Predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc je poudarila, da so prekarno zaposleni v primerjavi z zaposlenimi v rednih delovnih razmerjih "bolj podvrženi stresu, izgorelosti in depresiji, ker gre za nestalno obdobje".

Okoliščine dela pa po njenem mnenju vplivajo tudi na zdravje pekarcev, ko morda najdejo redno zaposlitev. "Prekarci nimamo delovnega časa, delamo tudi, ko smo bolni, in to vpliva na zdravje," je opozorila. Po njenem mnenju bi težko identificirali poklicne bolezni prekarcev, saj je področje poklicnih bolezni slabo urejeno.

Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk je med drugim poudarila, da skuša tudi Svet Evropske unije v okviru svežnja o socialni pravičnosti urediti pravice. "Države članice naj bi zagotovile dostop do vseh sistemov socialne varnosti tako zaposlenim kot samozaposlenim osebam," je povedala. Meni, da je velik del težave, ker je sistem socialnih pravic iz časa, ko so vsi imeli pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Posebej pa je poudarila status ekonomsko odvisne osebe, ki ga je uvedel novi zakon o delovnih razmerjih. "Gre za samozaposlenega, ki več kot 80 odstotkov dela opravi za enega naročnika. Ta lahko uveljavlja določeno delovnopravno varstvo pri svojem delodajalcu. Vseeno pa, če so elementi delovnega razmerja, mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi," je pojasnila.

Jarčeva je ob tem poudarila, da se v praksi ne dogaja, da bi delavec obvestil delodajalca, da je ekonomsko odvisna oseba. "Delavci niso informirani in je nerealno pričakovati, da se bodo izpostavljali, ker so šibkejša stran," je dejala.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik pa je pojasnil, da je pri samozaposlenih težko govoriti o diskriminaciji. "Diskriminacija je utemeljena na osebni okoliščini kot razlogu za diskriminacijo. Pri osebnem statusu pa ni jasno, ali je to druga osebna okoliščina," je povedal.

Ilustratorka in soavtorica bloga Skozi oči prekariata Alenka Sotler je poudarila, da je prva naloga predvsem urejanje pravnih mehanizmov, s katerimi se lahko prekarno zaposleni borijo za svoje pravice. Želi pa si, da bi se uredila predvsem področja bolniške odsotnosti prekarno zaposlenih, status zaposlenih, saj jih sedaj zakonodaja enkrat obravnava kot zaposlene, drugič pa kot delodajalce, ter pravice v primeru brezposelnosti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar