FinD - Novice - Plinski terminal na Krku z okoljevarstvenim soglasjem
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.4.2018

Plinski terminal na Krku z okoljevarstvenim soglasjem

Zagreb, 20. aprila (STA) - Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in energetiko je izdalo okoljevarstveno soglasje za plavajoči terminal za utekočinjeni naravni plin (LNG) na otoku Krku. Nova direktorica podjetja LNG Hrvatska Barbara Dorić je danes poudarila, da uresničitev enega največjih energetskih projektov na Hrvaškem pričakuje do leta 2020.

Okoljevarstveno soglasje za postavitev plavajočega terminala, ki naj bi mu sledil še kopenski, je pristojno ministrstvo izdalo kljub številnim pripombam lokalnih predstavnikov, ekoloških združenj in raznih posameznikov. Lokalni uradniki in prebivalstvo večinoma ocenjujejo, da je kopenski terminal bolj varen, ekonomičen in ekološko sprejemljiv kot plavajoči terminal, za katerega so se naknadno odločili v hrvaški vladi.

V Zagrebu menijo, da je plavajoči terminal bolj ugodna rešitev, predvsem zaradi tega, ker je cenejši. Obenem se zavedajo, da so skladiščni prostori in proizvodne zmogljivosti omejeni. Ko se bo pokazala potreba, pa so pripravljeni na izgradnjo kopenskega terminala. Napovedali so tudi sprejetje posebnega zakona, ki bo pospešil celotni projekt. Zakon so na Hrvaškem že poimenovali "lex LNG".

Predsednik Primorsko-goranske županije Zlatko Komadina je po izdaji okoljevarstvena soglasja napovedal, da bodo sprožili upravni postopek na sodišču zaradi domnevnih nepravilnosti v študiji o vplivu plavajočega terminala na varstvo okolja. Kritičen je tudi do doslej objavljenih načrtov spremembe zakonodaje za postavitev plavajočega terminala namesto prvotno načrtovanega kopenskega.

Medtem pa so hrvaški mediji objavili informacijo o slabem odzivu trgovcev s plinom v prvem krogu javnega poziva za zavezujoče ponudbe za zakup plinskih zmogljivosti na bodočem terminalu. Ponudbo naj bi v prvem krogu, ki je bil zaključen v začetku aprila, poslala samo Ina, ki namerava zakupiti 100 milijonov od 2,6 milijarde kubičnih metrov plina, kolikor je zmogljivost terminala.

V podjetju LNG Hrvatska rezultatov prvega kroga javnega poziva niso želeli komentirati, a neuradno je slišati, da je bilo vendarle nekaj več ponudb. Pričakujejo, da bodo glavni igralci zavezujoče ponudbe oddali v zadnjem, tretjem krogu, do katerega bo prišlo v prihodnjih mesecih.

Dorićeva, ki je danes prevzela vodenje LNG Hrvatska, je izjavila, da bodo analizirali, zakaj že v prvem krogu ni bilo več interesa trgovcev, s ciljem zagotoviti zakup toliko zmogljivosti, da bo celotni projekt dobičkonosen. Direktorica pričakuje, da bo plavajoči terminal začel obratovati v letu 2020.

Evropska komisija je sicer konec lanskega leta s Hrvaško in Madžarsko podpisala pogodbo o dodelitvi 101,4 milijona evrov evropskih sredstev za izgradnjo terminala. Nepovratna sredstva bodo črpali iz Instrumenta za povezovanje Evrope (Cef).

Vrednost celotnega projekta terminala v Omišlju na Krku je ocenjena na nekaj manj kot 384 milijonov evrov.

Poleg prepirov med vlado ter županijo in lokalno skupnostjo poteka pri projektu tudi boj za uresničitev strateških interesov ZDA in Rusije. ZDA so terminal kot način diverzifikacije oskrbe Evrope s plinom večkrat ocenile kot strateški ne samo za Hrvaško temveč za celotno staro celino, medtem ko ima Rusija zadržke do celotnega projekta.

Za hrvaško strateško energetsko investicijo je interes kazala tudi Slovenija, ki želi sodelovati pri izgradnji plinovoda za priključek na načrtovani terminal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar