FinD - Novice - Latvija se želi znebiti ugleda pralnice denarja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.4.2018

Latvija se želi znebiti ugleda pralnice denarja

Riga, 22. aprila (STA) - Latvija se želi v luči afere z banko ABLV, ki je pod težo obtožb ameriških oblasti zaradi pranja denarja pristala v prostovoljni likvidaciji, s številnimi ukrepi znebiti negativnega ugleda države, v kateri tujci, predvsem ruski državljani, legalizirajo nezakonito pridobljena sredstva.

Latvijo sta v zadnjem času pretresla dva velika škandala v bančnem sektorju.

Agenti posebnega urada za boj proti korupciji KNAB so tako februarja aretirali guvernerja latvijske centralne banke Ilmarsa Rimševičsa, ker naj bi sprejel 100.000 evrov podkupnine. Po nekaj dneh so ga izpustili na prostost, Rimševičs pa obtožbe in pozive k odstopu zavrača.

Še večje razsežnosti pa je imela afera z banko ABLV. Ameriško finančno ministrstvo je tretjo največjo banko v državi februarja obtožilo pranja denarja. Sodelovala naj bi namreč s Severno Korejo pri njenem programu razvoja jedrskega orožja. Latvijska policija je sprožila preiskavo o teh obtožbah, banka pa se je znašla v hudih likvidnostnih težavah in Evropska centralna banka ji je nato kot prvi banki do zdaj v okviru enotnega evropskega bančnega nadzora zamrznila plačila ter odredila začetek postopka njenega nadzorovanega reševanja.

Dvema največjima delničarjema banke tako ni preostalo drugega, kot da konec februarja začneta s prostovoljno likvidacijo.

ABLV je imela kljub svoji velikosti le malo domačih strank, pa tudi sicer je kar 11 od 23 bančnih ustanov z licenco večinoma poslovalo s tujimi strankami, od katerih jih je največ prihajalo iz Rusije in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze.

V Rigi so 1,9-milijonsko pribaltsko državo želeli spremeniti v regionalno finančno središče in izvoz finančnih storitev je bil pomemben vir prihodkov, a na koncu so se znašli pod plazom kritik mednarodnih ustanov zaradi pranja denarja.

Država je v preteklosti sprejela določene ukrepe za preprečevanje pranja denarja, a ti ukrepi po oceni mednarodnih organov niso bili dovolj za izkoreninjenje te praske v finančnem sektorju. Zadnje dogajanje je oblasti zdramilo in lotili so se korenitejših reform.

Tako ukinjajo denarne vloge v dolarjih, močno pa bodo omejili tudi poslovanje bank s slamnatimi podjetji in število tujih komitentov, ki jih bančne ustanove lahko imajo. Deponenti v latvijskih bankah so v zadnjih letih odprli kar 26.000 slamnatih podjetij, prek katerih so izvajali transakcije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar