FinD - Novice - Projekt severnega dela 3. razvojne osi napreduje, a še z odprtimi vprašanji
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.4.2018

Projekt severnega dela 3. razvojne osi napreduje, a še z odprtimi vprašanji

Ravne na Koroškem, 20. aprila (STA) - Projekt izgradnje severnega dela 3. razvojne osi napreduje, a ga spremlja še nekaj večjih odprtih vprašanj, med drugim vložena pobuda za ustavno presojo in nedorečena finančna konstrukcija, so med drugim opozorili udeleženci posveta o 3. razvojni osi, ki danes poteka na Ravnah na Koroškem.

Na 32-kilometrskem severnem delu trase 3. razvojne osi od Šentruperta do Slovenj Gradca trenutno že potekajo parcelacije na gozdnih zemljiščih, v nadaljevanju se bodo te izvajale tudi na kmetijskih in stavbnih zemljiščih.

Dars že ima sklenjene pogodbe s cenilci nepremičnin in odkupovalci, saj bodo sledili odkupi zemljišč, v teku je tudi razpis za geološke raziskave, prav tako tudi razpis za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj in za izvedbo, ki je ocenjen na nekaj manj kot 28 milijonov evrov, je danes aktualno dogajanje na posvetu povzel Janez Kušnik z Darsa.

Začetek gradnje severnega dela 3. razvojne osi, ki je ocenjena na skupno 702 milijona evrov, je predviden proti koncu leta 2019 in zaključek v 2023, a finančna konstrukcija gradnje še ni znana.

Kot je povedal Kušnik, so zagotovljena sredstva za parcelacijo, za pridobivanje nepremičnin in za izdelavo projektne dokumentacije. Za gradnjo viri financiranja še niso opredeljeni, še pred tem bo potrebno pripraviti investicijski program. Je pa Kušnik dodal, da o virih financiranja potekajo številne aktivnosti med Darsom in ministrstvoma za infrastrukturo in za finance.

Zvonko Zavasnik z ministrstva za infrastrukturo je povedal, da lahko investitor projekta, to je Dars, denar za projekt pridobi s posojili, na primer prek Evropske investicijske banke, v omejenem obsegu so lahko vir tudi lastna sredstva Darsa. "Letos nas čaka še veliko dela, in naloga nove vlade bo s tega vidika zelo odgovorna," je dejal Zavasnik. Osebno tudi meni, da nove vlade ne bo treba na novo prepričevati o pomembnosti projekta 3. razvojne osi.

"To, da finančna konstrukcija še ni sestavljena, je velika past tega projekta," pa je opozoril poznavalec prometne politike v Sloveniji Gregor Ficko, ki meni, da bi se morali pristojni zelo potruditi tudi za pridobitev evropskih sredstev za ta projekt.

Glede januarja na ustavno sodišče vložene pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za traso hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem pa je Zavasnik dejal, da so na ministrstvu za infrastrukturo prepričani, da so skupaj z okoljskim ministrstvom celotni postopek vodili transparentno in zakonito. Infrastrukturni minister Peter Gašperšič, ki opravlja tekoče posle, je po njegovih besedah že zaprosil ustavno sodišče, da zadevo obravnava prednostno.

Medtem Korošce v povezavi s severnim delom 3. razvojne osi zanima tudi, kakšna bo odločitev glede nadaljevanja hitre ceste od Slovenj Gradca naprej proti Dravogradu in po Mežiški dolini do Holmca na meji z Avstrijo. Glede tega je Dars pri družbi Lineal naročil študijo, ki je v teku, rok za končanje pa je 30. junij letos. Takrat, kot je danes povedal Dušan Ogrizek iz družbe Lineal, bodo rešitve tudi predstavili.

Posvet, ki se v popoldanskem delu bolj posveča srednjemu in južnemu delu 3. razvojne osi vse do meje s Hrvaško, je pripravilo Društvo za ceste severovzhodne Slovenije v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije in Družbo za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije DRC.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar