FinD - Novice - Ustavna komisija DZ zavrnila predlog za začetek postopka spremembe ustavnega zakona
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.4.2018

Ustavna komisija DZ zavrnila predlog za začetek postopka spremembe ustavnega zakona

Ljubljana, 20. aprila (STA) - Ustavna komisija DZ je danes zavrnila predlog za začetek postopka spremembe ustavnega zakona, s katero bi dodatno zaščitili premoženje NLB pred neveljavnimi pravnomočnimi sodbami hrvaških sodišč. Tako je reševanje NLB po tej poti končano. Komisija je pri odločitvi sledila mnenju inštituta za ustavno pravo in pomislekom strokovne skupine.

Inštitut za ustavno pravo in strokovna skupina, ki jo je imenovala ustavna komisija DZ, sta ocenila, da so prvotno predlagane dopolnitve neprimerne. Po mnenju inštituta pa je bila vprašljiva tudi smiselnost alternativnega predloga strokovne skupine. Ta je predlagala zapis, da se v ustavnem zakonu opredeli t.i. izjemo javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.

Kot je po današnji seji ustavne komisije DZ, ki je odločitev sprejela brez navzočnosti javnosti, povedala vodja strokovne skupine Dominika Švarc Pipan, ima NLB že sedaj možnost, da se sklicuje na izjemo javnega reda in da vnos tega v ustavni zakon ni potreben. "Pravna podlaga za to že obstaja in jo NLB mora izkoristiti," je ocenila.

NLB tako po mnenju predsednika ustavne komisije Milana Brgleza (SMC), ki je povedal, da je ustavna komisija odločitev sprejela z večino glasov, kot po mnenju Švarc Pipanove s tem ni ostala nezaščitena. Obstajajo pravna sredstva, ki NLB sicer v vmesenem času ne bodo dala zaščite, lahko pa so "zelo učinkovita, če bodo v celoti tudi izkoriščena", je ocenila.

"Obstajajo pravne možnosti, tako na Hrvaškem kot pred mednarodnimi sodišči, ki jih mora NLB izkoristiti. Obstaja tudi potencialna možnost mednarodne tožbe Slovenije proti Hrvaški na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), pravna sredstva so možna tudi v okviru evropskih inštitucij in Sodišča EU," je pojasnila Švarc Pipanova.

A, kot je opozorila, mora NLB najprej na Hrvaškem izčprati vsa pravna sredstva. Šele nato se lahko obrne s pritožbo na ESČP ali sproži postopke pred Sodiščem EU in se obrne na Evropsko komisijo. "Če bi bila tožba na ESČP ugodna za NLB, bi to pomenilo, da lahko NLB na Hrvaškem zahteva obnovo teh postopkov, v katerih bi bila hrvaška sodišča zavezana spoštovati sodbo ESČP. To bi bil nek učinkovit ukrep na dolgi rok," je povzela.

Odločitev ustavne komisije DZ je tako sledila mnenju inštituta za ustavno pravo, ki je v obširni analizi sicer podprl politične napore za razrešitev vprašanja, a pod črto ni govoril v prid dopolnitvam ustavnega zakona, temveč je razdelal pravne možnosti pred različnimi sodišči tako LB, NLB in države.

Podobne zadržke je imela tudi strokovna komisija, katere del se je pri pripravi predloga za ustavno komisijo nagnil k mnenju inštituta. Člana skupine Švarc Pipanova in France Arhar sta namreč predlagala, da se tudi alternativnega predloga ne vpiše v ustavni zakon, saj pravne podlage zanj že obstajajo, medtem ko so člani strokovne skupine Rado Pezdir, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal predlagali, naj se vnos izjeme javnega reda izpelje.

Po besedah Švarc Pipanove se je NLB nanjo že sklicevala pri izpodbijanju izvrševanja hrvaških sodnih odločb in jo lahko uporabi tudi v prihodnje za izpodbijanje izvrševanja odločb tako pred slovenskimi sodišči kot pred sodišči tretjih držav. "Menimo, da bi bila upoštevana, saj je tako pokazala ena odločba nemškega deželnega sodišča, s katero je to NLB ugodilo," je nanizala.

Vprašanje konkretnega povračila škode, ki bi jo NLB utrpela z izvršbami nad njenim premoženjem, je po prepričanju Švarc Pipanove politično vprašanje. "Strokovna skupina je menila, da se to ne more reševati na ravni ustavnega zakona, ampak se lahko ureja na ravni zakona ali drugih primernih aktov. Vlada in DZ lahko premislita o kakršnikoli poti v skladu s pravom, da zagotovita povračilo škode, tudi z mednarodnimi sodnimi postopki," je menila.

Ustavna komisija je tako končala začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona. S tem se mora seznaniti še DZ. Glede na to, da se bližajo državnozborske volitve in da je čas delovanja DZ v sedanji sestavi omejen, reševanje tega vprašanja v DZ v tem sklicu ni več mogoče.

S tem se je po mnenju predsednika SDS Janeza Janše, ki je skupaj z NSi pripravila predlog za dopolnitev ustavnega zakona, končala pot, po kateri bi lahko "edino učinkovito zaščitili davkoplačevalce, tako pa se bo plenjenje državne banke nadaljevalo". Hrvaška sodišča, kot je dejal po seji ustavne komisije, sodbe v primeru NLB sprejemajo na zalogo in jih nato v ugodno primernem političnem trenutku posredujejo banki.

Janša je povedal, da je predlagal posvet pri predsedniku DZ, na katerega bi bili povabljeni predsedniki parlamentarnih strank, predsednik države, pristojni ministri in ljudi, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo s pravnega vidika, "da se doreče neka rešitev". Tudi to je bilo po njegovih besedah zavrnjeno, pasivnost politike pa po njegovem mnenju ni slučajna. "Gre za očiten interes, da naj stvar ostane odprta, da bo to izgovor, da se banke ne privatizira," je sklenil.

V NLB medtem že ves čas poudarjajo, da sprememba ustavnega zakona ne bi pomenila zaščite za NLB, saj nikjer ni rešitve, kdo in kako bi banki škodo povrnil. Po mnenju predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka je rešitev državno jamstvo, kakršen je bil predlog ministrstva za finance maja lani na mizi vlade, a ga ta ni sprejela, ali kakršenkoli drug instrument, ki bi omogočil poplačilo škode in maksimiranje vrednosti NLB.

Brodnjak je sicer v ponedeljek izrazil pričakovanje, da bo vlada pri reševanju problematike prenesenih deviznih vlog odgovorna do premoženja davkoplačevalcev in opozoril, da politiki neodgovorno zmanjšujejo vrednost premoženja davkoplačevalcev. Na njegove besede se je v četrtek v oddaji Tarča na TV Slovenija odzval predsednik vlade Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, ko je Brodnjakovo izjavo označil za neprimerno in neresnično ter izrazil pričakovanje, da "bo prišlo do nekega odziva pristojnih organov v banki".

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar