FinD - Novice - Ob svetovnem dnevu vzajemnih skladov dobri obeti za rast panoge
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.4.2018

Ob svetovnem dnevu vzajemnih skladov dobri obeti za rast panoge

Ljubljana, 19. aprila (STA) - Okoli 114.000 vzajemnih skladov po svetu danes praznuje. Mineva namreč 274 let od rojstva ustanovitelja prvega tovrstnega sklada. V Sloveniji jih imamo 26 let, trenutno pa sedem domačih družb za upravljanje upravlja 100 vzajemnih skladov, prav toliko jih ponujajo tuje družbe. Obeti za rast panoge so po mnenju vodilnih v panožni zbornici dobri.

Slovenska gospodinjstva, ki so ena najvarčnejših v Evropi, so imela po zadnjih razpoložljivih agregatnih podatkih ob koncu 2016 v vzajemnih skladih naloženih le nekaj nad pet odstotkov svojega premoženja, skoraj 70 odstotkov pa jih je bilo v gotovini in v denarnih vlogah na bankah.

S tem Slovenija precej zaostaja za evropskim povprečjem (v območju evra je povprečje okoli 25 odstotkov), še bolj pa za ZDA, kjer predvsem zaradi drugačnega pokojninskega sistema gospodinjstva več kot 60 odstotkov finančnih prihrankov plemenitijo v vzajemnih skladih.

Kot je na današnjem novinarskem zajtrku v Ljubljani povedal predsednik uprave KBM Infond in predsednik Združenja družb za upravljanje Matjaž Lorenčič, se je zgodovina vzajemnih skladov v Sloveniji začela leta 1992, ko so družbe za upravljanje (DZU) primarno zbirale premoženje v certifikatih. Na vrhuncu je bilo v Sloveniji 26 DZU in 144 skladov. Po letu 2005 je nastopila nova faza vzajemnih skladov, ko so nastali skladi v današnjem smislu.

Danes je tako v Sloveniji sedem domačih DZU, ki upravljajo 100 skladov. Prav toliko jih ponujajo tuje družbe. V vzajemnih skladih slovenskih DZU je bilo konec marca 2,6 milijarde evrov sredstev v upravljanju, število vlagateljev pa je bilo nekaj nad 442.000. Danes DZU večinoma upravljajo s klasičnim varčevanjem gospodinjstev, privatizacijskega premoženja je manj kot 10 odstotkov.

Direktorica Združenja družb za upravljanje Karmen Rejc je pojasnila, da so slovenski vlagatelji naklonjeni predvsem delniškim in mešanim skladom, manj pa obvezniškim in denarnim. V EU je medtem obratno. Kot jo je dopolnil Lorenčič, se strukturi v Sloveniji in v EU zdaj približujeta, a bo po njegovi oceni razlika ostala. Kot je ugibal, so verjetno slovenski vlagatelji v vzajemne sklade tudi zaradi višjega deleža lastništva nepremičnin v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem nekoliko bolj naklonjeni tveganim naložbam.

A istočasno je v denarnih vlogah še vedno za okoli 17 milijard evrov, trenutno pa so realne obrestne mere negativne. Kot je spomnila Rejčeva, je mesečno varčevanje v vzajemnih skladih bistveno donosnejše od varčevanja na bankah, med prednostmi prvega pa so po njenih besedah transparentnost, stroškovna učinkovitost, profesionalno vlaganje (trenutno je v Sloveniji okoli 220 upravljalcev), ugodna davčna obravnava v luči pokojninskega varčevanja, možnost vlaganja manjših zneskov in prehajanja med podskladi in strog nadzor.

Prvi mož NLB Skladov Kruno Abramovič je izpostavil dobre obete za panogo vzajemnih skladov. V EU tako delež prihrankov gospodinjstev v denarnih vlogah v zadnjem desetletju vztrajno pada, narašča pa pomen vzajemnih skladov. Tudi za v prihodnje se napoveduje rast obsega varčevanja v vzajemnih skladih. Na zrelih trgih naj bi dosegla od pet do šest odstotkov letno, še višja pa naj bi bila na tistih, kjer prevladujejo depoziti. Med temi je Slovenija.

Abramovič zaradi vseh prednosti varčevanja v vzajemnih skladih, med katerimi sta po njegovem poleg že omenjenih še enostavnost in velika likvidnost (sredstva se izplačajo večinoma v nekaj delovnih dneh), in v luči realno negativnih obrestnih mer, pričakovane rasti obsega varčevanja v individualnih pokojninskih shemah in na trgu naložbenih življenjskih zavarovanj, pričakovane nadaljnje rasti varčevanja na splošno ter večinoma pozitivnih izkušenj z dosedanjim varčevanjem tako napoveduje nadaljnji razmah sektorja.

Rast sektorja bodo po njegovih pojasnilih spodbujali tudi odločanje bank, zavarovalnic in pokojninskih družb za vzpostavljanje lastnih DZU, učinkovito in varno regulatorno okolje, stabilno davčno okolje na tem področju, izkušeni revizorji ter zaupanje, ki ga dajejo tri skrbniške banke - NLB, Abanka in banka Intesa Sanpaolo.

Lorenčič je ob tem v luči konkurence vlaganja v kriptovalute povedal, da so vzajemni skladi primerni za bolj previdne vlagatelje, ki varčujejo za prihodnost. Želijo se približati tudi novim generacijam z večjo digitalizacijo in identifikacijo ter verifikacijo na daljavo, a za to potrebujejo tudi ustrezne spremembe zakonodaje, zato je državo pozval k proaktivnosti. V združenju sodelujejo tudi v nacionalni kampanji krepitve finančne pismenosti, ki v Sloveniji še vedno šepa.

Svetovni dan vzajemnih skladov, ki je danes, obeležuje rojstvo ustanovitelja prvega kolektivnega podjema v obliki vzajemnega sklada. Nizozemec Adriaan van Ketwich se je rodil 19. aprila 1744, leta 1774 pa je ustanovil prvi vzajemni sklad. Na takratnih načelih vzajemni skladi temeljijo še danes.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar