FinD - Novice - Unicreditov finančni zajtrk: Zdaj je pravi čas za ukrepe
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

11.4.2018

Unicreditov finančni zajtrk: Zdaj je pravi čas za ukrepe

Ljubljana, 11. aprila (STA) - Zadnja finančna in gospodarska kriza je za nami. Slovenija se je uspešno pobrala in je spet na poti rasti. Tudi trendi so ugodni in država mora ta čas izkoristiti za izzive. Eden največjih so demografski trendi in staranje prebivalstva, so se strinjali udeleženci okrogle mize v okviru finančnega zajtrka Unicredit banke Slovenija.

Zdravstvena in pokojninska reforma, ki zelo vplivata na državno bilanco, ter demografski trendi, ki smo jim priča - to so trije glavni izzivi, ki jih mora Slovenija nasloviti, preden se soočimo z morebitno novo krizo, je menil generalni direktor družbe AquafilSLO Edi Kraus.

Kot je opozoril, politika v to kislo jabolko noče ugrizniti, ker so elementi preveč delikatni, predvsem pa bodo imele odločitve, ki jih bo treba sprejeti, dolgoročne posledice. A politika tako dolgoročno ne gleda, saj se običajno osredotoča le na svoj mandat.

Podobno je ugotovil svetovalec predsednika vlade za ekonomske zadeve Aleksandar Kešeljević. "Starajoče prebivalstvo je nedvomno eden največjih izzivov," je dejal ter opozoril, da ni mogoče izvesti reform, če nimaš vlade, ki ne preživi celotnega mandata. Zadnjo takšno vlado pa smo v Sloveniji imeli leta 2008.

Že politična stabilnost sama po sebi namreč doprinese h gospodarski rasti določen odstotek, je zatrdil Kešeljević. Koliko, je sicer težko ovrednotiti, a politična stabilnost prinaša mir, predvidljivost, stabilnost, je naštel.

"Vsako leto se upokoji 30.000 ljudi, iz šol pa pride generacija, velika 25.000 ljudi," je demografske trende kot enega največjih izzivov naslovil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. V podjetjih se tako že soočajo z zahtevno nalogo, kako nadomestiti ta primanjkljaj.

Po Gorjupovem mnenju je sicer treba poskrbeti predvsem za to, da bo slovensko gospodarstvo dvignilo dodano vrednost in obseg izvoza. "To je delo gospodarstvenikov, želimo zmanjšati zaostanek za EU in tu je treba narediti domačo nalogo," je opozoril.

Povečanje dodane vrednosti na 60.000 evrov na zaposlenega in obsega izvoza na 50 milijard evrov sta tudi osrednja cilja vizije razvoja gospodarstva do 2025, ki so jo na vrhu gospodarstva sprejeli kot dopolnilo strategiji razvoja Slovenije do leta 2030. To je vlada sprejela konec lanskega leta. Njen osrednji cilj sicer je - zagotoviti kakovost življenja za vse, kar naj bi dosegli prek uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja.

V ospredju strategije sta še vseživljenjsko učenje in sodelovanje, prav slednje pa se zdi pomembno predsedniku uprave Unicredit banke Slovenija Stefanu Vavtiju. "Slovenija je majhen narod in biti moramo vedno bolj odporni, ključ do tega pa je boljše sodelovanje, ker potencial imamo," je dejal.

Strategija sicer še ni končana in Kešeljević je dejal, naj je katerakoli vlada, ki bo prišla po bližnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, ne pospravi v predal, pač pa naj jo vzame kot strategijo, ki so jo oblikovali ljudje. "Naj jo vzame in nadaljuje od tu naprej," je dejal.

Dolgoročna strategija razvoja Slovenije je bila tudi tema tokratnega tradicionalnega finančnega zajtrka v organizaciji Unicredit banke Slovenija, govorili pa so tudi o drugih strateških dokumentih naše države. Eden takšnih je strategija pametne specializacije, o kateri je Gorjup povedal, da sega na devet področij, kjer v gospodarstvu vidijo največ dodane vrednosti. Prav tako mora vsako podjetje imeti svojo strategijo.

Ob tem je Gorjup izrazil pričakovanje, da bomo denar, ki v okviru strategije pametne specializacije prihaja iz podjetij in preko državnega vložka, čim bolj racionalno uporabili. "Vsak evro, ki ga vložimo v razvoj, moramo zelo pametno vložiti," je pozval ter si zaželel razumevanje in pomoč ne le države, pač pa tudi finančnega sektorja, "da bo razumel ta trenutek, v katerem smo danes gospodarstveniki, in nas znal podpreti nekoliko bolj, kot je bila praksa v preteklosti".

Slovenija je sicer ena od držav v regiji srednje in vzhodne Evrope, ki trenutno beleži najvišjo gospodarsko rast. "Slovenija je šampijon," je dejal glavni Unicreditov ekonomist za regijo Dan Bucsa, ki je skupaj z namestnikom regijskega vodje oddelka za strateške in korporativne analize Maurom Giorgiom Marranom orisal trenutne razmere in obete za regijo.

Kot je ugotovil, celotna regija še nikoli v času od komunizma ni rasla hitreje kot zdaj. Najhitrejšo rast beleži Češka, najpočasnejšo pa Rusija, glede naše države pa je dejal, da je ena redkih, kjer je glavni dejavnik gospodarske rast izvoz in ne domača potrošnja. "Vendar pa se Slovenija lahko pohvali z zelo kakovostnim izvozom, zato to ni presenečenje," je dejal.

Marrano je povedal, da se Sloveniji po visoki rasti v letu 2017 tudi letos obeta še vedno solidna rast. Ta se bo gibala okoli treh odstotkov, nato pa se bo leta 2019 upočasnila. "Zato mora Slovenija pospešiti reforme, preden Evropska centralna banka konča program odkupovanja obveznic," je dejal. Po njegovih besedah so potrebne fiskalne reforme, kot najpomembnejši pa je izpostavil pokojninsko in zdravstveno. Pomembna se mu zdi tudi privatizacija, delež države v slovenskem bančnem sektorju je denimo približno 40-odstoten, kar je druga najvišja vrednost v regiji za Rusijo.

Ekonomista pri Unicreditu sta ocenila, da je bilo v času od zadnje finančne gospodarske krize v Sloveniji res veliko narejenega, a se z udeleženci okrogle mize prav tako strinjala, da je treba še marsikaj postoriti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar