FinD - Novice - Državni zbor podprl ugotovitve zdravstvene preiskovalne komisije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

11.4.2018

Državni zbor podprl ugotovitve zdravstvene preiskovalne komisije

Ljubljana, 10. aprila (STA) - Državni zbor je danes s 40 glasovi za in šestimi proti podprl vse bistvene ugotovitve zdravstvene preiskovalne komisije. Ob tem je komisiji naložil, naj pridobljeno dokumentacijo preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu. Izjema je le dokumentacija, ki jo je komisija pridobila na podlagi odredb sodišč.

Predstavitev stališč poslanskih skupin na današnji izredni seji DZ je pokazala, da imajo tako v koaliciji kot opoziciji nasprotujoča mnenja o ugotovitvah v zaključnem poročilu zdravstvene preiskovalne komisije. Naklonjenost so jim izrazili v SD, NSi, NP, SDS in DeSUS, v SMC in še posebej Levici pa so bili do dela komisije in njenih ugotovitev kritični.

Zaključno poročilo komisije po mnenju Nade Brinovšek (SDS) opozarja na ključne probleme slovenskega zdravstva: odtekanje denarja ter brezbrižnost nosilcev javnih funkcij in vodilnih v javnih zavodih. Dejala je, da je komisija pridobila dovolj kakovostnega dokaznega gradiva, zato sta zdaj na potezi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo (SDT).

Vesna Vervega (SMC) je izpostavila, da v stranki ne morejo podpreti ugotovitev komisije, za katere ni dovolj dokazov. Posebej kritična je bila do ugotovitve o subjektivni odgovornosti ministrice za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Milojke Kolar Celarc. Dejala je, da ministrica ne more biti kriva za nepravilnosti, ki so se zgodile še pred nastopom zdajšnje vlade.

Najbolj kritični do zaključnega poročila so bili v Levici. Po besedah Mihe Kordiša komisija ni postregla s strokovnim in neodvisnim poročilom, ampak s političnim pamfletom. Ob tem je ugotovitve komisije označil za prazne. Dodal je, da v stranki zagovarjajo ustanovitev javnega podjetja za nabavo medicinskega materiala, ki bi izrinilo vse zasebne posrednike.

Predsednica komisije Jelka Godec (SDS) je znova povzela ključne ugotovitve komisije. Postregla je s podatkom, da je imela komisija 35 rednih in 19 nujnih sej, zaslišala je 51 prič in opravila dve soočenji prič. Izrazila je pričakovanje, da bodo vsi poslanci, ki zagovarjajo ničelno toleranco do korupcije, tudi podprli sklep o predaji dokumentacije NPU in SDT.

V zaključnem poročilu je komisija navedla, da so vsi zdravstveni ministri od leta 2003 do leta 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu. Kolar Celarčeva pa je po ugotovitvah komisije tudi subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti že na podlagi vmesnega poročila.

Prav tako je komisija ugotovila, da agencija za varstvo konkurence (AVK) ni delovala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence in po besedah Godčeve v preteklosti ni naredila dovolj za ugotavljanje omejevanja konkurence in prevlade s strani nekaterih slovenskih dobaviteljev žilnih opornic in multinacionalk.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je pristojnim organom predlagala, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo SDT Harija Furlana ter sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča.

Poleg tega je komisija pristojnim organom predlagala, naj raziščejo sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi za nekdanjega vodjo nabave v mariborskem kliničnem centru Petra Weissensteinerja. Obenem je predlagala AVK, naj znova razišče primer iz leta 2013, ko naj bi šlo za omejevanje konkurence s strani multinacionalke Abbott pri prodaji in nabavi žilnih opornic.

Komisija je prav tako ugotovila, da je direktor AVK Andrej Matvoz vedel za položaj dobavitelja Mark Medicala v Sloveniji, vendar ni reagiral. V zaključnem poročilu so tudi ugotovitve iz vmesnega poročila. Tako po oceni komisije obstajajo sumi, da so odgovorni v kliničnih centrih Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito.

Komisija je ugotovila tudi sume, da so odgovorni v obeh kliničnih centrih za izvedbo javnih naročil v obdobju 2007-2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter so delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju.

DZ je z 48 glasovi za in dvema proti sprejel tudi dopolnilo SDS. Z njim je pozval pristojne organe, naj za Janeza Zemljariča, ki je ljubljanski klinični center vodil od leta 1968 do leta 1973, raziščejo sume kaznivega dejanja krive izpovedbe. Godčeva je namreč opozorila, da je pridobila dodatno gradivo o tem, da je Zemljarič pred komisijo krivo pričal.

Sicer je Kolar Celarčeva v odzivu na današnjo parlamentarno obravnavo znova zavrnila subjektivno odgovornost, ki ji jo očita komisija. Zapisala je, da je kot prva med zdravstvenimi ministri sprejela konkretne sistemske ukrepe proti korupciji, kar po njenih navedbah velja tudi za nabavo žilnih opornic.

"Zato v odgovor na zaključno poročilo preiskovalne komisije sporočam, da sem objektivno odgovorna za vrsto sprejetih sistemskih ukrepov proti korupciji, tudi na področju nabave žilnih opornic. Nikakor pa ne morem biti subjektivno odgovorna za zadeve, ki jih nisem smela početi - in jih zato tudi nisem," je zapisala.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar