FinD - Novice - Domači in tuji bančniki v Ljubljani o prevzemanju tveganj
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.4.2018

Domači in tuji bančniki v Ljubljani o prevzemanju tveganj

Ljubljana, 10. aprila (STA) - Domači in tuji bančniki ter predstavniki nadzornih ustanov na konferenci v Ljubljani razpravljajo o okvirih nagnjenosti k prevzemanju tveganj v bankah. V uvodu je bilo slišati pozive k oblikovanju še bolj celovitih, učinkovitih in v vse procese vgrajenih okvirov prevzemanja tveganj v bankah.

Mednarodno konferenco organizirajo Banka Slovenije, Evropska komisija in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Do nje prihaja ob zaključku projekta tehnične pomoči, ki jo je Banki Slovenije omogočila služba za podporo strukturnim reformam Evropske komisije v sodelovanju z EBRD in svetovalno družbo Nestor Advisors.

Kot je v uvodu povedal odhajajoči guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, je projekt, katerega namen je bil oblikovati smernice za oblikovanje okvirov nagnjenosti k prevzemanju tveganj v slovenskih bankah, zelo pomemben v luči prizadevanj za dodatno okrepitev praks korporativnega upravljanja in upravljanja s tveganji v slovenskem bančnem sektorju.

Po Jazbečevih besedah rezultati projekta kažejo, da so pristopi in prakse slovenskih bank na tem področju pogosto skladne z najboljšimi evropskimi praksami in pričakovanju skupnega evropskega nadzornega mehanizma ter Banke Slovenije. To je dobra novica, a še vedno je prostor za občutna izboljšanja na določenih področjih.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je poudaril, da je bila Slovenija ena prvih članic EU, ki je komisijo zaprosila za pomoč omenjene službe za podporo strukturnim reformam. Trenutno je v teku 20 projektov, pri katerih ta sodeluje s Slovenijo, in to na različnih področjih. Projekti, pri katerih je partner Banka Slovenije, so med drugim usmerjeni v področja, kot so upravljanje s slabimi posojili malih in srednjih podjetij ter obvladovanje tveganj bank.

Predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo - predstavniki združenja so prav tako sodelovali pri izvedbi projekta - je kot tri ključne razsežnosti okvirov nagnjenosti k prevzemanju tveganj izpostavila ustrezno korporativno upravljanje, razumevanje tveganj v posamezni ustanovi in pa primerna kvantitativno-analitična orodja.

Spomnila je, da je slabo korporativno upravljanje v bankah, tako v upravah kot v nadzornih svetih, pred krizo prispevalo k slabemu upravljanju s tveganji in poglobilo težave v bančnem sektorju. Vprašala se je tudi, ali so banke imele ustrezne profile tveganj za svoje dejavnosti.

Okviri nagnjenosti k prevzemanju tveganj so zato po njenih besedah ključni dejavnik za dobre poslovne odločitve banke, na vseh ravneh bank in njihovih skupin pa je treba vzpostaviti tudi zrelo kulturo tveganja. Smernice za prevzemanje tveganj morajo biti po njenih besedah vgrajene v vse ključne odločitve in procese, treba pa je redno spremljati njihovo izvajanje in po potrebi prilagoditi.

Opozorila je še, da so v bančnem sistemu v EU še vedno velike razlike med okviri prevzemanja tveganj po bankah. Prav zato je toliko večji pomen oblikovanja enotnih smernic.

To je med drugim naloga enotnega bančnega nadzornika pri Evropski centralni banki (SSM). Prva dama SSM Daniele Nouy je povedala, da banke včasih prevzemajo več tveganj, kot jih lahko prebavijo in to lahko vodi v odločitve, ki niso dobre ne za banko ne za finančni sistem oz. gospodarstvo v celoti.

Ker je tveganje v srcu bančništva, morajo banke znati z njim upravljati, je poudarila in pristavila, da so se pred krizo so preveč posvečale tveganju in premalo upravljanju z njim.

Kriza je pokazala, da morajo banke vedeti, koliko tveganj lahko prevzamejo, gre pa za skrbne in kompleksne procese, ki vsebujejo ustrezne dokumente, procese, omejitve in mehanizme spremljanja.

V SSM ustreznost okvirov nagnjenosti k prevzemanju tveganj ocenjujejo po štirih kriterijih, njihovi celovitosti (ali vključujejo vsa tveganja, tako finančna kot nefinančna), učinkovitosti upravljanja z njimi, konsistentnosti pri njihovem izvajanju (na vseh ravneh bank in njihovih skupin) in pa po njihovi vključenosti v dolgoročne strategije bank.

Ob tem je ugotavljala, da banke prepogosto gledajo samo na tveganja v zunanjem okolju, ki so pomembna, a predstavljajo samo polovico slike. Tveganja so namreč tudi interna in so povezana s strategijo delovanja banke.

V Sloveniji bi morale banke po besedah Nouyjeve med drugim v naprej oceniti potencialna tveganja glede posojil, učinkoviteje upravljati z zavarovanji za kredite in bolj paziti glede kopičenja tveganj v bilanci.

Priznala je, da kljub napredku okviri prevzemanja tveganj po evropskem bančnem prostoru ostajajo še vedno različni, banke pa bi morale med drugim po njenih besedah v okvire bolj vključiti nefinančna tveganja, kot so informacijska in pravna, okrepiti izvajanja obstoječih okvirov, bolj učinkovito postaviti zgornje meje glede tveganj ter okvire bolj vključiti v strateške dokumente.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar