FinD - Novice - Državni zbor danes o končnih poročilih dveh preiskovalnih komisij
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.4.2018

Državni zbor danes o končnih poročilih dveh preiskovalnih komisij

Ljubljana, 10. aprila (STA) - Državni zbor bo današnjo izredno sejo začel z obravnavo končnega poročila zdravstvene preiskovalne komisije, nato pa se bo lotil tudi končnega poročila komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6. Za vsako od poročil je predvidel okoli pet ur, pri čemer bo del obravnave opravil za zaprtimi vrati.

Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic v končnem poročilu vsem ministrom za zdravje od leta 2003 do leta 2016 očita objektivno odgovornost, zdajšnji zdravstveni ministrici, ki opravlja tekoče posle, Milojki Kolar Celarc pa subjektivno odgovornost.

Za vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča in nekdanjega vodjo nabave v mariborskem kliničnem centru Petra Weissensteinerja komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivih dejanj. Prav tako komisija ugotavlja, da agencija za varstvo konkurence ni delovala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence.

Po oceni komisije obstaja tudi sum, da so odgovorni v kliničnih centrih Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito.

Končno poročilo za Teš 6 ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Termoelektrarni Šoštanj (Teš), največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja. Komisija politično odgovornost v času Pahorjeve vlade pripisuje predvsem takratnima ministroma za finance in za gospodarstvo, Francu Križaniču in Mateju Lahovniku.

Vlada med leti 2004 in 2008, torej vlada Janeza Janše, pa po oceni komisije "nosi politično odgovornost za sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj premislila in je predvsem sledila željam investitorjem po eni in fascinaciji z velikimi projekti po drugi strani". S tem nosijo politično odgovornost poleg celotne vlade predvsem takratna ministra za gospodarstvo in finance, Andrej Vizjak in pokojni Andrej Bajuk, pa tudi premier Janša.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar