FinD - Novice - Na strateški konferenci elektrodistribucije tudi o izzivih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

5.4.2018

Na strateški konferenci elektrodistribucije tudi o izzivih

Ljubljana, 05. aprila (STA) - Pred elektrodistributerji, to so Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska, so številni izzivi. Med temi so prilagoditev omrežja novim trendom v smeri pametnih omrežij in s tem povezane investicije ter povečanje učinkovite rabe energije med uporabniki, so pojasnili na današnji strateški konferenci.

V energetiki je sicer veliko procesov digitaliziranih, med drugim sistem vodenja, ti sistemi se tudi nenehno razvijajo in posodabljajo, sledenje vsem trendom pa terja sredstva za vlaganja.

"Sredstev za močno mrežo, s katerimi bi sledili vsem novim trendom, nimamo, zato se bomo morali prilagoditi z orodji, ki jih imamo na razpolago - to so učinkovita raba energije in mehanizmi, s katerimi bomo lahko potrebe razporejali tekom dneva," je na okrogli mizi o potrebah in nalogah slovenskega distribucije v okviru strateške konference v Ljubljani dejal predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič in pojasnil, da je znanja dovolj, potrebovali pa bodo podporo države pri izboljšanju zelo rigidnega sistema.

Trd oreh za elektrodistributerje je tudi spodbuditev učinkovite rabe energije pri socialno šibkem delu prebivalstva. Elektrodistributerji niso edini, ki pri tem igrajo pomembno vlogo, je dejal predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica in dodal, da so pomembni tudi dejavniki kupne moči, cene energentov in spodbude. K odpravi energetske revščine po njegovem mnenju prispevajo tudi pametne merilne naprave, novi paketi in dinamične tarife.

Elektrodistributerji so po besedah predsednika uprave Elektra Gorenjska Bojana Luskovca vpeti v široko okolje pričakovanj. Slovenski elektrodistributerji so v smislu zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energijo v zgornji tretjini držav EU. "Energetika je vožnja ali tek na zelo dolge proge," je poudaril in pojasnil, da so investicijah sredstva sestavljena iz lastnih sredstev, razpoložljive amortizacije in dolžniških virov.

Naložbe nemalokrat kroji tudi birokracija, to se kaže pri kabliranju. Po besedah predsednika uprave Elektra Celje Borisa Kupca je od 60 do 70 odstotkov vodov že amortiziranih, sicer pa so ti dobro vzdrževani in tudi dobro obratujejo. A zaradi vremenskih neprilik (sneg, žled, vetrolom), ki se silovito spreminjajo, je treba nadzemno omrežje pokabliti.

Težava, ki pri tem nastopi, pa je v tem, da je treba npr. pri kabliranju srednjenapetostnih vodov pridobiti gradbeno dovoljenje in soglasja lastnikov zemljišč. "Prizadevali si bomo, da se ta zakonodajo in pravilniki spremenijo, da se bodo ti postopki poenostavili," je poudaril Kupec.

Ribič je ob tem dodal, da bi si včasih želel, da bi nastopil še kakšen žled. Takrat, pod težo žleda je klonilo veliko daljnovodov, so namreč pokablili bistveno več kot kdajkoli prej. Med ljudmi je bila velika solidarnost in to so izkoristili, takrat so se pospešili tudi birokratski postopki. Danes pa so tam, kjer so bili - velika neodzivnost državnih organov pri birokraciji, zaradi česar ne morejo hitreje slediti spremembam.

Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič se je strinjal, da je kabliranje omrežja eden od ciljev izboljšanja kakovosti oskrbe z električno energijo. Poleg tega bi morali tudi povečati število uporabnikov pametnega merjenja.

Sovič se je dotaknil tudi regulatornega okvira. "Pomembna je stabilna regulacija in naš regulator jo izkazuje," je dejal. Agencija za energijo zdaj pripravlja nov regulatorni okvir, distributerji so po njegovem mnenja, da bi se ga dalo izboljšati. Po njihovem namreč distribuirana elektrika ni primeren kriterij pri kakovosti omrežja, saj je to morajo enako kakovost zagotavljati vsem, zato bi bil boljši kriterij priključna moč. V Sloveniji je trenutno približno tretjina moči neobračunane in tu je še prostor za izboljšave, je dejal. Agencija bi morala preurediti tudi višino omrežnin, je ocenil.

Elektrodistributerji pa tudi čakajo na odločitev Slovenskega državnega holdinga (SDH) o prihodnji organiziranosti distribucije. Članica uprave SDH Nada Drobne Popovič je pred okroglo mizo pojasnila, da na holdingu pripravljajo študijo o tem, ko bo narejena, bodo na njeni podlagi tudi sprejeli odločitev.

Med rešitvami je sicer možno ukiniti sistemskega operaterja SODO, ki ima koncesijo za izvajanje te naloge, in koncesijo podeliti vsem petim elektrodistributerjem, ali pa obdržati le SODO in na ta način združiti vse distributerje pod eno streho.

Predstavniki elektrodistributerjev so se na okrogli mizi strinjali, da je trenutna organiziranost dobra, dokler ni študije, ki bi dokazovala drugače, in da je treba pri odločitvi o tem presojati tudi učinkovitost dela distribucije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar