FinD - Novice - Visoka gospodarska rast v letu 2017 izravnala javne finance
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.3.2018

Visoka gospodarska rast v letu 2017 izravnala javne finance

Ljubljana, 30. marca (STA) - Visoka gospodarska rast je v letu 2017 prvič po osamosvojitvi prispevala k odpravi primanjkljaja v slovenskih javnih financah. Država je leto končala celo z minimalnim presežkom, znašal je 13 milijonov evrov oz. 0,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

K odpravi primanjkljaja je prispevala visoka rast prihodkov države. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Nina Stražišar iz državnega statističnega urada, so se prihodki lani povečali za 6,5 odstotka, izdatki pa za 1,9 odstotka. "S tem je Slovenija prišla v situacijo, ko je imela prihodke in izdatke skoraj izravnane," je dodala.

Rast prihodkov je bila podobna gospodarski rasti, ki je bila 7,1-odstotna. Povečali so se namreč za 1,1 milijarde evrov oz. za 6,5 odstotka, kar je predvsem odraz dobrega stanja slovenskega gospodarstva, ki je tako prispevalo bistveno višje prilive v državni proračun, je pojasnila Stražišarjeva.

Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se denimo lani povečali za 848 milijonov evrov oz. za 5,7 odstotka. Zaradi dobrega poslovanja podjetij, v katerih ima država lastniške deleže, je rast prav tako opaziti pri nedavčnih prihodkih iz udeležbe pri dobičku.

Zmernejša je bila rast izdatkov države, in sicer za 346 milijonov evrov oz. 1,9 odstotka. To je bilo deloma posledica ugodnih gospodarskih razmer, deloma pa tudi ohranjanja ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov. Ob tem je Stražišarjeva opozorila tudi na visoko, 12-odstotno zmanjšanje izdatkov za obresti.

Investicije države v osnovna sredstva so bile lani še vedno razmeroma nizke. V primerjavi z letom 2016 so se zmanjšale za 0,9 odstotka, na centralni ravni pa so se zmanjšale za sedem odstotkov. Obseg črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive se je glede na leto 2016 nekoliko povečal, kar je dodatno potrdila tudi rast subvencij (za 2,5 odstotka).

Slovenija je v zadnjih letih javnofinančni primanjkljaj uspešno postopno zniževala, potem ko so ga leta 2013 stroški zaradi sanacije bank potisnili celo do 15 odstotkov BDP. V letu 2017 je tako ob hkratnem občutnem povečanju prihodkov ustvarila ravnovesje med prihodki in izdatki. "Tudi zgodovinsko se je tak presežek zgodil prvič, odkar je Slovenija samostojna država," je dejala Stražišarjeva.

Javnofinančni presežek je pričakovati tudi letos, in sicer naj bi se po napovedih finančnega ministrstva povzpel do 0,4 odstotka BDP.

Medtem pa se dolg države v zadnjih letih povečuje. Dolg na prebivalca se je v letu 2017 povečal za 42 evrov na 15.422 evrov, kar na ravni države pomeni 0,3-odstotno rast na 31,86 milijarde evrov. V deležu BDP to pomeni 73,6 odstotka, zaradi nominalne rasti BDP pa je ta številka za 6,7 odstotne točke manjša kot leta 2014.

V letu 2018 naj bi se dolg po izračunih finančnega ministrstva povečal za 420 milijonov evrov na 32,28 milijarde evrov, v deležu BDP pa padel pod 70 odstotkov, namreč na 69 odstotkov BDP. Stražišarjeva je sicer ugotovila, da država s predčasnimi odkupi pred leti izdanih državnih obveznici in njihovim nadomeščanjem z novim zadolževanjem dolga bistveno ne povečuje. Poleg same višine dolga je treba upoštevati tudi višino obrestnih mer, po katerih se Slovenija zadolžuje. Te pa so trenutno precej nižje kot v času krize, je dejala.

Dolg se bo po besedah Stražišarjeve začel zmanjševati takrat, ko bodo prihodki tudi dolgoročno presegali izdatke. "Takšno stanje, kot ga imamo v javnih financah danes, bi torej morali dosegati tudi na dolgi rok," je dejala.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar