FinD - Novice - Vlada sprejela prvi šestletni načrt vlaganj v prometno infrastrukturo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.3.2018

Vlada sprejela prvi šestletni načrt vlaganj v prometno infrastrukturo

Ljubljana, 29. marca (STA) - Vlada je danes sprejela načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018-2023. Gre za prvi šestletni načrt vlaganj na podlagi konec leta 2016 sprejete resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa do 2030. Skupno do 2023 predvideva 5,89 milijarde evrov investicij v infrastrukturo, kar je manj od napovedi iz resolucije.

Kot so poudarili na vladi, bo načrt vlaganj pripravljen vsako leto, kot to predvideva omenjena resolucija, ki jo je DZ na podlagi leta 2015 sprejete strategije o razvoju prometa potrdil novembra 2016.

Vse skupaj operativni načrt v obdobju med 2018 in 2023 predvideva za 5,89 milijarde evrov novih investicij v prometno infrastrukturo, ki odpadejo na državo, občine, Dars, Luko Koper, upravljalce letališč in v manjšem delu tudi zasebne investitorje. Ob tem naj bi v tem času za redno vzdrževanje, subvencije in kompenzacije namenili še 2,65 milijarde evrov.

Številka za skupni obseg investicij za nekaj več kot 400 milijonov evrov zaostaja za tisto iz resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa do 2030, medtem ko je številka za redno vzdrževanje, subvencije in kompenzacije za okoli 700 milijonov evrov višja.

Največji izpad glede na resolucijo je na področju avtocest, kjer je investitor Dars. Ta naj bi po operativnem načrtu za investicije, obnove in pripravo investicij za izvedbo po 2023 namenil 1,85 milijarde evrov, pri čemer se pospešena investicijska dinamika predvideva po 2021. Resolucija je medtem predvidevala za 2,36 milijarde evrov vlaganj v investicije in obnove na avtocestnem omrežju.

Predvideni obseg investicij je pripravljen ob več predpostavkah, med drugim glede dinamike refinanciranja obstoječih dolgov, vključitve novih odsekov v sistem cestninjenja in ustreznega prilagajanja cenika cestnin, zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za investicije in realizacijo predvidenih sredstev EU v višini najmanj 84 milijonov evrov.

Seznam načrtovanih Darsovih investicij sicer vključuje tako dokončanje obstoječih projektov, kot so zaključek gradnje avtoceste Draženci-Gruškovje, uvedba elektronskega cestninjenja tovornih vozil, rušenja cestninskih postaj in uvedba inteligentnih transportnih sistemov na določenih avtocestnih odsekih ter predvidene projekte, kot so druga cev Karavanškega predora, priprava na gradnjo odseka tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem, gradnja prvega odseka južnega dela tretje razvojne osi med priključkom Novo mesto na dolenjski avtocesti ter Revozovim kompleksom, dokončanje kompleksa šentviškega predora in razširitev zahodne ljubljanske obvoznice med Kosezami in Kozarjem v šestpasovnico, izgradnja srminske in bertoške vpadnice v Kopru, priprava na gradnjo hitre ceste med Ptujem in Ormožem ter izgradnja avtocestnih priključkov za območje BTC v Ljubljani.

Dodatne vire mora Dars med drugim zagotoviti za gradnjo odseka tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem, gradnjo nadaljevanja južnega dela tretje razvojne osi do Malin in za gradnjo hitre ceste Ptuj-Ormož, medtem ko sredstva na primer še niso zagotovljena za dokončanje obalne hitre ceste od Jagodij do Lucije in za hitro cesto med Šmarjami pri Kopru ter mejnim prehodom Dragonja, avtocestno povezavo od primorske avtoceste do mejnega prehoda Jelšane in širitev ljubljanske obvoznice.

Na področju državnih cest, kjer je investitor direkcija za infrastrukturo, je vključenih 831 obstoječih projektov, od tega 136 novih, ki so del sprejetega proračuna za leti 2018 in 2019. Letos je za te projekte predvidenih 230 milijonov evrov, prihodnje leto pa 213 milijonov. Med letoma 2020 in 2023 se ocenjena višina sredstev zvišuje na okoli 280 milijonov evrov, pri čemer je največ sredstev na letni ravni načrtovanih za novogradnje in obvoznice, rekonstrukcije cest in ureditve skozi naselja.

Skupaj je predvidenih za 1,57 milijarde evrov v obnove in vzdrževanje državnih cest, kar je približno toliko, kot predvideva resolucija iz 2016, pri čemer je na investicijskem delu predvidenih skoraj 367 milijonov evrov manj sredstev, pri vzdrževanju pa za skoraj 356 milijonov evrov več. Avtorji operativnega načrta opozarjajo, da je izvedba šestletnega investicijskega plana odvisna od tega, ali bo država v okviru proračunov zagotovila zadostna sredstva.

Na področju železnic je do 2023 predvidenih za 2,21 milijarde evrov investicij z največjo dinamiko med 2019 in 2022. OD tega na direkcijo za infrastrukturo odpade 1,141 milijarde evrov, na vire EU in ostale vire za drugi tir med Koprom in Divačo pa 793 milijonov evrov. Predvideni obseg sredstev po resoluciji iz 2016 je bil 2,09 milijarde evrov.

Operativni načrt vsebuje še načrtovane investicije na področju vodnega prometa, ki obsegajo investicijske načrte Luke Koper. Skupaj naj bi bilo investicij upravljalca pristanišča v manjšem delu tudi države do konca 2023 za 463 milijonov evrov. Na področju zračnega prometa naj bi bilo skupnih investicij Aerodroma Maribor in Fraporta Slovenija, ki upravljata z mariborskim in ljubljanskim letališčem, ter države glede na sedanje načrte za 110 milijonov evrov. Za trajnostno mobilnost je medtem načrtovanih 387 milijonov evrov investicij države in občin.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar